Medsebojna delitev

So voda, hrana, zdravila, zemlja in druge dobrine
res samo sredstva, ki nekaterim omogočajo
pridobitev velikega bogastva, medtem ko drugi
hudo trpijo ali umirajo, ker nimajo dostopa do njih?

Nepravična porazdelitev globalnih dobrin, ki je posledica
neusmiljenega tekmovanja zanje ter sebičnosti in pohlepa,
je vir stalnih konfliktov med posamezniki in med narodi,
ki se pogosto iztečejo v uničujoče vojne.

Medsebojna delitev pa je princip, ki izhaja iz razumevanja,
da živimo na skupnem planetu, ki je naš edini dom,
da vsi ljudje pripadamo eni veliki družini - človeštvu
in da torej planetarne dobrine pripadajo vsem.

Z medsebojno delitvijo se skupne globalne dobrine
med posamezniki in narodi delijo
po načelu pravičnosti, na podlagi sodelovanja
ter spoštovanja in zaupanja med ljudmi in med narodi.

Medsebojna delitev dobrin je pot v prihodnost,
tlakovana z mirom, blaginjo in razumevanjem med ljudmi.
Medsebojna delitev je praktični izraz
ljubezni do drugega v vsakdanjem življenju družbe.

Medsebojna delitev, ekonomija delitve in skupne dobrine

Naslov je mogoče malce dolg, a lahko rečemo, da izraža ključne koordinate naše prihodnosti. Če seveda želimo prihodnost, v kateri bomo vsi skupaj lahko živeli v miru in blaginji ter rešili ključne probleme današnjega sveta, ki se izražajo kot različni vidiki ekonomske, okoljske in družbene krize.

 



Medsebojna delitev

Medsebojna delitev (angleško sharing) je univerzalni princip (temeljno načelo), ki predstavlja osnovo naših bodočih aktivnosti in medsebojnih odnosov na ekonomskem in drugih družbenih področjih. Medsebojna delitev izhaja iz razumevanja, da živimo na enem planetu, ki je naš skupni dom in da pripadamo eni družini - človeštvu. Deliti si moramo okolje; ozračje, vodo, energetske vire; znanje, odgovornost ter vse drugo, kar nam omogoča življenje in preživetje.

Če želimo živeti v miru in blaginji, ob tem, da nas je v svetu že skoraj 7 milijard, potem tekmovanje (konkurenčnost) za globalne dobrine ne more biti osnova naše skupne prihodnosti. Bistvo današnjih odnosov pa je ravno konkurenčnost, ki ni nič drugega kot tekma, ki enim prinaša velika bogastva, drugim pa skrajno revščino - kar predstavlja neusahljiv vir konfliktov.

Medsebojno delitev zaenkrat poznamo predvsem v družinah, kjer se dobrine bolj ali manj pravično porazdelijo med vse njene člane, kjer je odgovornost skupna in kjer sta sodelovanje ter spoštovanje drugega na prvem mestu, medtem ko naj bi bilo v širšem družbenem okolju vodilo napredka in medsebojnih odnosov brezkončno tekmovanje vseh z vsemi. Nam to res prinaša napredek? Ali pa je to zgolj mit, ki nam ga prodajajo tisti, ki v tej globalni tekmi dobijo največ?

Medsebojna delitev je mogoča v vsaki družbeni skupnosti (lokalna, državna, globalna) in na vseh družbenih področjih, še zlasti pomembna pa je na ekonomskem področju, kjer se izraža kot ekonomija delitve.

Ekonomija delitve

Ekonomija delitve (ang. sharing economy) je praktični izraz univerzalnega principa medsebojne delitve na področju ekonomije. Ekonomija je družbeno področje, ki predstavlja osnovo za celotno družbo in za vse njene aktivnosti, saj vsakemu posamezniku in družbi kot celoti zagotavlja materialne pogoje za bivanje in delovanje. Zato tudi lahko rečemo, da je ekonomija temelj družbe, temelj na katerem stoji celotna družbena skupnost, čeprav to ne pomeni, da je ekonomija nadrejena drugim družbenim področjem, v kar so danes mnogi prepričani.

Danes je bistven del ekonomije potrošnja, ki je pretežno individualistična, kar pomeni, da si vsakdo zase skuša pridobiti vse, kar potrebuje, čeprav nekatere stvari uporablja le zelo redko. To pa je tako iz ekonomskega kot iz ekološkega vidika izjemno potratno. Marsikatere dobrine bi lahko uporabljali skupaj oziroma si jih delili.

Ekonomija delitve je skupni pojem za raznolike oblike organiziranosti in načine delovanja različnih formalnih in neformalnih ekonomskih oblik, ki omogočajo, da si posamezniki in skupnosti nekatere dobrine lahko delijo ali jih uporabljajo skupaj. Delitev je mogoče organizirati kot profitno ali kot neprofitno dejavnost.

Pomemben del, čeprav ne nujen pogoj, ekonomije delitve so informacijsko-komunikacijske tehnologije in (socialna) omrežja, ki omogočajo nešteto možnosti povezovanj, izmenjave informacij in tehnoloških rešitev za delitev dobrin.

Poleg tega, da nekatere dobrine lahko uporabljamo skupaj ali si jih delimo, pa ekonomija delitve spodbuja tudi sodelovanje in povezanost med ljudmi, s tem pa pomaga ustvarjati trdnejše družbene skupnosti. Še posebej pomembna je delitev na globalnem nivoju, ki bi lahko omogočila hitro rešitev nekaterih največjih problemov človeštva: skrajne revščine, lakote in uničevanje okolja.

Skupne dobrine

Brez razumevanja koncepta skupnih dobrin (angleško commons), si ni mogoče celovito predstavljati delitve dobrin. Že stari Rimljani so poznali dobrine, ki so skupne vsem in si jih ne sme nobeden lastiti (zrak, morja, reke, morske obale). Danes smo na “prestol” postavili zasebno lastnino, kot najučinkovitejšo obliko lastništva dobrin.

A resnica je, da zasebna lastnina in zasebni interes, ki gresta pogosto z roko v roki s pohlepom in sebičnostjo, mnogokrat povzročata škodo, ki ogroža ljudi in okolje. Resda ni nič narobe, če si nekatere stvari lastimo, a s tistimi dobrinami, ki so ključnega pomena za celotno človeštvo in za celoten planet, moramo ravnati na poseben način. Gre za preplet njihove zaščite, skrbnega ravnanja z njimi in njihove medsebojne delitve kot temeljnega načina njihove izmenjave.

Torej, skupne dobrine so tiste dobrine in tudi storitve, ki omogočajo zadovoljevanje osnovnih potreb slehernega posameznika in blaginjo vsake skupnosti ter v najširšem smislu blaginjo celotnega človeštva. Ozračje, vse oblike vode, energetski viri, gozdovi in druga naravna okolja, zemlja in zemeljska bogastva so torej ključne skupne dobrine; zraven pa jim lahko prištejemo še znanje človeštva, informacijsko in transportno infrastrukturo ter izobraževalni in zdravstveni sistem.

Medsebojna delitev, ekonomija delitve in skupne dobrine so torej koordinate, po katerih moramo “nastaviti” našo prihodnost, če želimo živeti v blaginji in miru - vsi in z vsemi.

(Več: Kako deliti dobrine in Ekonomija delitve, pot do pravične in trajnostne družbe).

Slika: Sharing Among Children