Naša skupna prihodnost

Na svetu nas je že preko 7 milijard.

Čeprav tako različni, smo vendarle ena družina - človeštvo, ki ima skupni dom - Zemljo. To pomembno spoznanje mora odzvanjati v celotni človeški družbi in na vseh njenih področjih.

Prišli smo do točke, ko moramo spoznati, da skupno življenje na planetu ni več mogoče z medsebojnim vojskovanjem in z uničujočo ekonomsko tekmo za globalne dobrine.

Voda, ozračje, zemlja, gozdovi, energetski viri; biotska in genska raznovrstnost ter drugo bogastvo narave; izobraževalni, zdravstveni in socialni sistemi, internet in kulturna dediščina ter drugo bogastvo družbe, ki mu z eno besedo rečemo skupne dobrine, pripadajo vsem, ne samo posameznikom, skupinam ali posameznim narodom.

Za uničevalno ekonomsko tekmo za dobrine, ki ji radi rečemo konkurenčnost in svobodni trg, se skrivajo sebični interesi posameznikov in posameznih skupin, ki zase želijo ogromno bogastvo in s tem velikansko moč - ekonomsko in politično, tudi za ceno uničenja našega planeta.

Ljudje si ne moremo lastiti ne Zemlje in ne njenih dobrin, lahko pa smo njeni skrbniki. Skrbno upravljanje dobrin, v skupno dobro vseh ljudi, je žlahtna naloga družbenega področja, ki mu rečemo ekonomija.

Namesto destruktivnih ekonomskih modelov sodobne družbe, lahko ravnamo povsem drugače. Medsebojna delitev je ključni princip novih ekonomskih modelov in odnosov. Kar pomeni, da si na različne načine delimo naravne in družbene dobrine, ki so ključnega pomena za naše preživetje in za našo blaginjo.

Z medsebojno delitvijo bomo ljudje drug drugemu zaupali, nobene potrebe ne bo, da bi se vojskovali ali se sovražili. Medsebojna delitev je pot miru in blaginje, razumevanja in empatije med ljudmi.

Takšna je naša skupna prihodnost.

Organizirajte sejem medsebojne delitve

Meseca november in še zlasti december sta, navkljub vse hujši ekonomski krizi, še vedno meseca (pretiranega) potrošništva. Res pa je, da si ljudje radi izmenjujemo ali podarjamo stvari in ta želja je daleč starejša kot sodobno potrošništvo. Vendar, ali morajo biti darila vedno nova? Mar ni to okoljsko in ekonomsko potratno in obremenjujoče.

Doma imamo marsikaj lepega, dobrega, uporabnega, kar bi prišlo drugim prav; drugi pa imajo stvari, ki bi jih mi z veseljem imeli - zase ali za darila drugim. Namesto nakupovanja vedno novih stvari, lahko do stvari pridemo na mnogo zanimivejše in bolj družabne načine. Lahko na primer organiziramo menjalni sejem oziroma sejem medsebojne delitve.  

Za takšen sejem so še zlasti primerne manjše skupnosti (blok, soseska, lokalne skupnosti), društva, šole, vrtci, delovne organizacije itd.

Takšen sejem je zelo enostavno organizirati:

• Potrebujete primeren prostor in nekaj prostovoljcev.
• Dogovorite se za vrsto “denarja”. Na računalniku lahko oblikujete potdila in jih natisnete ter izrežete, lahko izdelate žetone, uporabite gumbe ali kakšno drugo posebno stvar (dobro je, da ima “denar” svoje ime, ni pa nujno).
• Določite vrsto stvari, ki se bo “menjala”: igrače, oblačila, knjige ali pa mešane stvari.
• Najboljši način menjave je, da je vsaka stvar vredna natanko eno “denarno” enoto, ki ste jo izbrali. Prav pa je tudi, da se dogovorite, kaj je sprejemljivo in kaj ne (da na primer stvari ne smejo biti pokvarjene, raztrgane itd.).
• Na dan sejma (ali pa že prej) najprej sprejmite vse stvari in za vsako stvar prinositelju “plačajte” po eno “denarno” enoto.
• Razpostavite vse stvari na mize, police, obešalnike ali na tla.
• Ob dogovorjeni uri se lahko začne “nakupovanje”, kar pomeni, da vsakdo za eno “denarno” enoto lahko “kupi” eno stvar. Prostovoljci poskrbijo za red in “plačilo”.

Poskusite, zelo enostavno je. Takšen način bo všeč še zlasti otrokom, a tudi starejši se ga ne bodo branili. Takšen sejem je koristen iz ekonomskih, ekoloških (stvari so dlje v uporabi, manj kupujemo novih in posledično manj stvari vržemo proč in zato porabimo manj naravnih virov) in iz družabnih razlogov.

Primera:

• CIRIUS Kamnik
• Društvo Notranja pot

Rešimo naš planet (Save Our Planet - S.O.P.)

Danes se spopadamo s krizo izjemnih razsežnost, ta je še zlasti ekonomska. Pri vseh, takšnih in drugačnih ukrepih za izhod iz krize, pa radi pozabljamo na tisto najpomembnejše - na rešitev in ohranitev našega planeta. Zemlja je naš edini dom, ki ga imamo. Če uničimo tega, nam ne pomaga še tako učinkovit in uspešen ekonomski sistem.

Kdorkoli na planetu - posameznik, pripadnik neke skupnosti, društva, ekonomske ali politične institucije - lahko pripomore k rešitvi našega planeta. Kako reševati planet, pravzaprav ni več vprašanje, kajti dobro vemo, kako in kaj moramo storiti. Vprašanje je, ali to res hočemo. A tudi na to vprašanje vemo odgovor: seveda hočemo!

Še vedno nam ni povsem jasno, da smo del celote, da smo posamezne “celice” kompleksnega organizma - planeta Zemlje. Znanstveniki vedno bolj odkrivajo medsebojno povezanost in soodvisnost vsega na planetu - tako imenovane žive in nežive narave. Katerikoli del tega organizma uničimo, dejansko uničimo tudi sami sebe.

Reševanje planeta ni samo reševanje okolja, temveč tudi ljudi in vseh drugih živih bitij. Dobrine, kar nam jih naš planet v obilju ponuja za naše preživetje in blaginjo, namreč niso namenjene samo posameznim državam in posameznim skupinam, temveč vsem ljudem (in drugim bitjem). Namesto, da se v uničevalni in izčrpljajoči ekonomski tekmi, borimo za te dobrine (čemur pravimo konkurenčnost), se moramo naučiti nekaj povsem drugega - medsebojne delitve skupnih dobrin. Z medsebojno delitvijo skupnih planetarnih dobrin šele lahko postanemo ena planetarna družina, ne da bi hkrati zabrisali vso našo raznolikost - kulturno, politično, ekonomsko itd.

Ljudje nismo napaka narave, temveč njen neločljivi del. Zaradi naše zmožnosti zavestnega mišljenja, ki nas postavlja na posebno mesto v matrici planetarnega življenja, moramo sprejeti svojo pravo vlogo, ki jo imamo na Zemlji - postati modri skrbniki in upravljalci planetarnega okolja. Imamo znanje, izkušnje in moč, da preobrazimo planet v prijeten kraj za bivanje - za vse ljudi in vsa druga živa bitja.

Zdaj pa je naša takojšnja in neodložljiva naloga, da zaustavimo negativne procese in Rešimo naš planet (Save Our Planet). To so besede, ki morajo odzvanjati v naših mislih in dejanjih.

Peticija: Save Our Planet

Vir: Share International