Živimo v času izjemnih sprememb, v času velike prelomnice v zgodovini človeštva. Staro razpada, novo se šele poraja. Vsak dan opažamo, kako ustanove, ki jih že dolgo poznamo, propadajo pred našimi očmi. Medtem, ko je človeštvo naredilo izjemen razvojni korak, predvsem v smislu vse večje medsebojne povezanosti, razumevanja in odgovornosti do drugega ter do okolja (k čemur so izdatno pripomogle dobre komunikacijsko-informacijske povezave), se stare politične in ekonomske strukture (politične skupine, organizacije in ustanove; podjetja, borze, banke in druge finančne institucije itd.) še vedno odzivajo na star način.
Še naprej »igrajo igro preteklosti«: tekmujejo za prevlado, bogastvo in dobrine; skrbijo predvsem za lastne interese in sledijo ideologijam ter preživetim -izmom (kapitalizem, socializem, neoliberalizem, itd.) preteklosti, ki so pomembno oblikovali misel, medsebojne odnose in ravnanje človeštva v preteklosti. A tega človeštva zdaj ni več. Zdajšnje človeštvo zahteva nov pristop, nove oblike organiziranosti, nove voditelje in nove ustanove, ki se bodo sposobne odzivati na potrebe ljudi in izzive okolja v novem tisočletju.
Novi medsebojni odnosi zdaj lahko temeljijo samo na sodelovanju (vendar ne zgolj na ravni besed kot ga poznamo danes), solidarnosti in medsebojni delitvi dobrin. Ta je še posebej pomembna, saj planet in z njim človeštvo barbarskega boja za planetarne dobrine (tako bi lahko opisali današnjo ekonomijo) ne bosta več dolgo zdržala. Zato potrebujemo nove ali prenovljene ustanove ter organizacije, nove ali drugače misleče voditelje in nove temelje oziroma principe (ne ideologije), ki nam bodo v pomoč in oporo pri našem vsakodnevnem ravnanju. Naj jih še enkrat naštejemo: sodelovanje, solidarnost in medsebojna delitev.