torek, 16. januar 2018

Denar

















Denar je energija, ki usmerja
ekonomsko življenje družbe; preobraža
človeško aktivnost v dobrine,
dobrine v človeško aktivnost;
poganja ekonomsko kri
po ožilju telesa
človeštva.

Denar je energija,
ni ne dobra ne zla;
če jo usmerjamo v vojne, konflikte,
špekulacije, kockanje, glamur,
v brezglavo trošenje
in kopičenja bogastva – pomeni,
da so zla naša dejanja,
ne denar sam po sebi.

Denar je energija,
ni ne dobra ne zla;
če jo usmerjamo v reševanje
revščine in lakote, v blaginjo posameznikov,
družin ali družine človeštva, ali v dobro
planetarnega okolja – pomeni,
da so dobra naša dejanja,
ne denar sam po sebi.


Slika: El Greco: Kristus izganja iz templja menjalce denarja, 1568

nedelja, 14. januar 2018

Za vse ni prostora pod Soncem













Za vse ni prostora pod Soncem:

za 3,1 milijona otrok, mlajših od 5 let,
ki vsako leto umrejo zaradi slabe prehrane;

za 815 milijonov Zemljanov, ki so lačni;

za 4,2 milijarde ljudi, ki živijo v hudi revščini, in za 46.000,
ki jih posledično vsak dan po nepotrebnem umre;

za 1,8 milijarde prebivalcev planeta,
ki za pitje uporabljajo onesnaženo vodo;

za 2,4 milijarde ljudi, ki trpijo zaradi
neprimernih sanitarij kot so stranišča in latrine;

za 1.000 otrok, ki vsak dan umrejo zaradi bolezni,
ki so povezane z onesnaženo vodo in z neurejenimi sanitarnimi razmerami;

za 57 milijonov otrok, ki ne obiskujejo osnovne šole;

za 400 milijonov Zemljanov, ki nimajo dostopa
do osnovnih zdravstvenih storitev;

za 65 milijonov ljudi, ki so morali zbežati od doma.

Tem ljudem ne pustimo, da bi živeli kot normalna človeška bitja,
odrekamo jim njihove najbolj temeljne dobrine
in živimo kot da oni ne živijo z nami na skupnem planetu.

sreda, 10. januar 2018

Delitev je rešitev















Na Zemlji, kjer pridelamo
dovolj hrane za prav vse Zemljane,
je 815 milijonov lačnih,
eden izmed devetih ljudi
gre zvečer v posteljo s praznim želodcem.
Še huje! Eden izmed treh prebivalcev planeta
trpi zaradi nezadostne prehranjenosti.*

Res vemo, (pre)sitih in izbirčnih želodcev,
strmeči v neskončne police s hrano,
kjer so edini problemi prevelika izbira,
naša nečimrnost in obsedenost z zdravo prehrano,
kaj pomeni trpeti lakoto?

Je res tako težko pomisliti,
da bi lahko vso to hrano preprosto
delili z našimi brati in sestrami,
člani naše velike družine – človeštva.
Ne z dobrodelnostjo, ki jo pogosto dajemo kot miloščino,
ki žali človeško dostojanstvo in ponos,
temveč na organiziran način, s sodelovanjem
v okviru celotne globalne skupnosti.

Res ni potrebe, da bi danes 
kdorkoli umrl zaradi lakote
v tem svetu obilja in vrhunske tehnologije.
Delitev je rešitev.


* World Food Programme: Zero Hunger

nedelja, 07. januar 2018

Kaj nas lahko naučijo kriptovalute?


Kriptovalute so za mnoge demokratična oblika denarja, ki bo ljudi osvobodila tiranije vsemogočnih centralnih bank, ali pa revolucionarna tehnološka rešitev, ki bo popolnoma spremenila podobo denarja in ekonomije nasploh. Morda imajo oboji prav, dejstvo pa je, da so v preteklem letu kriptovalute postale predvsem vroče špekulativno blago, ki je vlagateljem (oziroma pravilneje špekulantom) prinašalo sanjske dobičke. Z obsežnim špekuliranjem se je začel napihovati tako imenovani kriptobalon, ki pa že kaže prve znake puščanja. Hud padec vrednosti kriptovalut lahko sproži domino efekt in povzroči pok zares velikih finančnih balonov, ki jih že od leta 2009 s poceni denarjem polnijo največje svetovne centralne banke. Česa nas torej lahko naučijo kriptovalute?

Najprej tega, da spoznamo, kaj se zgodi, če ekonomski sistem, še zlasti njegov finančni del, ni reguliran. Tako imenovani svobodni trgi so samo drugo ime za nereguliran ekonomski sistem, v katerem imajo daleč največje koristi najmočnejši ekonomski igralci (velike korporacije in banke, finančni skladi, bogati posamezniki). Ti z borznim špekuliranjem, finančnim manipuliranjem in z izogibanjem plačilu davkov ter drugih obveznosti državno in globalno bogastvo preusmerjajo v zasebne žepe. Trgi kriptovalut so danes popolna prispodoba nereguliranih svobodnih trgov, kjer smo priča divjim cenovnim nihanjem, nesledljivim transakcijam, premoženju neznanega (morda tudi kriminalnega) izvora itd. A da se razumemo, tudi preostali finančni sistem deluje na podoben način, le da je vsaj minimalno reguliran.

Poleg tega nas kriptovalute učijo, da tehnologija ni dobra sama po sebi. Razvijalci kriptovalut ne morejo trditi, da niso krivi za današnje obsežno špekuliranje. Če bi želeli vzpostaviti stabilno valuto za digitalne transakcije, bi jo lahko vezali na določeno valuto ali dobrino ali pa bi vsako špekulacijo obremenili z določenim prispevkom. Seveda tudi to ne bi popolnoma izključilo špekulacij, bi jih pa bistveno omejilo. Špekulacije so nevarna stvar, saj povzročajo pomanjkanje finančnih sredstev v revnejših okoljih, s tem pa neposredno ogrožajo blaginjo in celo preživetje milijonov ljudi. A ponovno poudarimo, tudi preostali finančni sistem deluje po istem kopitu; trgi kriptovalut pa so neregulirani finančni trgi par excellence.

V relativno bližnji prihodnosti skorajda zagotovo lahko pričakujemo zlom špekulativnega balona kriptovalut, ki bo morda sprožil pok še mnogo večjih finančnih balonov – delniških, obvezniških in drugih. Bolj ko danes rastejo borzni indeksi, hujši bo njihov jutrišnji padec. Pa saj je že skrajni čas, da se lotimo temeljitih, sistemskih ekonomskih sprememb, kajti današnja ekonomija povzroča vse večjo škodo planetarni družbi in okolju. Namesto špekulativne ekonomije, kjer je v središču denar (v kakršni koli obliki pač), moramo vzpostaviti ekonomski sistem, kjer bodo v središču človek s svojimi potrebami in dobrine za zadovoljevanje teh potreb. Takšna ekonomija bo slonela na medsebojni delitvi dobrin in sodelovanju. To bo ekonomija delitve, ekonomija za 21. stoletje.

četrtek, 04. januar 2018

25. člen, besede naj meso postanejo










Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni,
ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo,

so besede, ki že dolgo neslišane odzvanjajo v svetu.*

Za zdravje in blaginjo potrebujemo dobrine,
vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo
in potrebnimi socialnimi storitvami; 
brez njih življenje Zemljanov ni le klavrno in ubogo,
vprašljivo je tudi njih preživetje.

Poleg teh dobrin, ki zadovoljujejo 
človekove osnovne potrebe, pa življenje 
v kompleksnih družbenih okoljih zahteva vsaj še
pravico do varstva v primeru brezposelnosti,
bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti
ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev
zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.


Še posebno skrb mora družbena skupnost
nameniti svojim najranljivejšim članom:
Materinstvo in otroštvo sta upravičena
do posebne skrbi in pomoči.
Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski
ali zunaj zakonske skupnosti,
uživajo enako socialno varstvo.


Če k tem osnovnim (ekonomskim) pravicam 
slehernega Zemljana prištejemo še, 
da vsakdo ima pravico do izobraževanja,**
dobimo trdne temelje, na katerih lahko izgradimo 
planetarno družbo zdravja in blaginje.

Politiki in ekonomisti vseh dežel 
ter vsi ljudje z voljo za dobro
zapišimo te besede v sleherni zakon, pogodbo in dokument,
sleherno naše dejanje naj prežemajo te jasne in plemenite misli.
Besede naj meso postanejo.



* V poševnem tekstu je celoten 25. člen Splošne deklaracije človekovih pravic.
** Uvodni del 26. člena Splošne deklaracije človekovih pravic.

Slika: The Dag Hammarskjöld Library

ponedeljek, 01. januar 2018

2018


Prehod v novo leto je več kot primeren čas za razmislek. Za nazaj in za naprej. Za nazaj je bolje, da stvari pustimo tam, kamor zares spadajo – v preteklost! Ni dobro, da nosimo stare probleme, zamere in druga nepotrebna bremena. Iz preteklosti nam lahko koristijo samo izkušnje, ki smo si jih prigarali predvsem na svojih in tudi napakah drugih. Prihodnosti naj nas ne bo strah, prav je, da jo vidimo kot novo priložnost, da nekaj storimo boljše kot v preteklosti. Še najboljše pa je, da se osredotočimo na sedanjost, kajti ta je tista, ki gradi prihodnost. Če delamo dobro, ustvarjamo dobro prihodnost in obratno. Tukaj in zdaj so naši bližnji ter širša družba, ki nas potrebujejo. Potrebujejo našo pozornost, skrb in ljubezen; naše dobre misli in dobra dejanja.

Ozrimo se samo na politiko. Kako številni so politiki, ki radi kopljejo po preteklosti in odpirajo stare rane. To delajo iz svojih sebičnih interesov – za večjo popularnost. V družbi pa ustvarjajo globoke rane razkola, ki zavirajo resnični družbeni razvoj. Ekonomisti pa nasprotno špekulirajo z našo skupno prihodnostjo. Njihove aktivnosti so dejansko kraja prihodnjim rodovom. Gospodarska rast, sla po dobičkih v svojem bistvu pomenita krasti dobrine, ki so namenjene potrebam prihodnjih generacij. Politika izrablja našo preteklost, ekonomija pa uničuje našo skupno prihodnost.

Prenehajmo nasedati političnim manipulacijam s preteklostjo in mešetarjenju ekonomistov s prihodnostjo. Za začetek se ozrimo na resnično podobo današnjega sveta in ga z manjšimi in večjimi koraki začnimo spreminjati. Podoba današnjega sveta še zdaleč ni rožnata. Obsežna lakota in skrajna revščina, podnebne spremembe, množične migracije, številni manjši konflikti in grozeča jedrska vojna so realni problemi sveta. Ne bomo jih rešili z gradnjo ograj, zidov in utrjevanjem meja; ne bomo jih rešili z oboroževanjem in z obsedenostjo z varnostjo; ne bomo jih rešili z zatiskanjem oči in s predajanjem lažnim občutkom potrošniško-porabniške blaginje.

Prava naloga politike in ekonomije je zagotoviti blaginjo za vse ljudi na planetu. Tukaj in zdaj. Ne na škodo okolja in prihodnjih rodov. Blaginja pomeni imeti dovolj dobrin za dobro življenje, kar pomeni, da lahko zadovoljujemo svoje osnovne potrebe in potrebe, ki omogočajo razvoj naših potencialov. Blaginja pomeni tudi živeti v mirnem in zdravem okolju. Tako kot si vsakdo prizadeva za blaginjo svoje družine, si moramo prizadevati za blaginjo celotne človeške družine.

Morda bo 2018 leto velikih ekonomskih pretresov, kajti na videz rešena ekonomska kriza lahko v slehernem trenutku ponovno izbruhne. Takrat bomo zares razumeli, da so pomembni ljudje in njihova blaginja, ne pa gospodarska rast in dobički. Takrat bomo razumeli, da so v središču ekonomskega sistema dobrine, ki so potrebne za blaginjo ljudi, in ne denar (v katerikoli obliki pač). Takrat bomo razumeli, da ekonomski sistem prihodnosti ne more delovati na podlagi sebičnosti in pohlepa, temveč na temeljih sodelovanja in medsebojne delitve dobrin.

Naj bo leto 2018 začetek politično-ekonomske preobrazbe. Prenehajmo brskati po preteklosti in krasti prihodnjim generacijam. Poskrbimo za najrevnejše ljudi na planetu, to je prvi korak v boljšo prihodnost. Ni bolj pomembne naloge za politike in ekonomiste sleherne države sveta; prav tako za vse, ki lahko karkoli prispevajo k tej plemeniti nalogi. Od tu naprej bo vse lažje.

četrtek, 28. december 2017

Medsebojna delitev dobrin














V družinah nismo trgovci,
dobrin ne kupujemo od zakoncev ali partnerjev,
ne prodajamo jih svojim otrokom.

V družinah nismo bankirji in računovodje,
ne jemljemo kreditov od starih staršev,
ne obračunavamo obresti svojim otrokom.

V družinah poskrbimo za potrebe vsakogar,
vsak prispeva po svojih zmožnostih za blaginjo vseh.
Ne preračunavamo: kdo, kdaj in koliko?

V družinah si dobrine delimo med seboj;
dajemo, sprejemamo, obdarujemo, souporabljamo,
zamenjujemo, posojamo – in ne zahtevamo povračila!

Medsebojna delitev dobrin je izraz skrbi,
vzajemnega spoštovanja, ljubezni do vseh družinskih članov.
Medsebojna delitev dobrin je neizmerno trdna vez.

Zakaj ne bi delili še z drugimi ljudmi:
s sosedi, s sodržavljani, s so-Zemljani?
Svet bi postal mnogo lepši kraj.


Slika: Frederick George Cotman, 1880: One of The Family

Ekonomija, skrb za družbeno blaginjo


O ekonomiji lahko na najenostavnejši način razmišljamo kot o skrbi za materialni vidik bivanja. Vsak človek ima materialne potrebe, lahko jim rečemo tudi človekove osnovne potrebe, ki so povezane z njegovim obstojem oziroma preživetjem in razvojem njegovih potencialov. Kako si priskrbeti dobrine za zadovoljitev svojih osnovnih potreb, je zato temeljno ekonomsko vprašanje oziroma ekonomski problem. Zato smo prav vsi ekonomisti. Pravzaprav to velja za vsa živa bitja in tudi za sleherno družbeno skupnost – družino, lokalno skupnost, državo in celotno človeško skupnost.

Da neka širša družbena skupnost lahko deluje, potrebuje politiko, ki usklajuje delovanje vseh družbenih področij za skupno dobro celotne skupnosti in slehernega njenega pripadnika. Ekonomija je eno od teh področij, ki ima še posebej pomembno vlogo. Naloga ekonomije je ustvarjanje materialnih pogojev bivanja (produkcija in distribucija dobrin) in podpora delovanju vseh drugih družbenih področij (šolstva, zdravstva, javne uprave, policije, sodnega sistema, lokalnih skupnosti, kulture itd.), ki vsem članom družbe omogočajo zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb.

Cilj delovanja ekonomije je družbena blaginja, ki posameznikom ne omogoča samo zadovoljevanja njihovih osnovnih potreb, temveč možnost, da v polnosti izrazijo svoje potenciale. Zato je zelo pomembno, kako je ekonomija organizirana in kako delujejo njene institucije (podjetja, banke, trgovine, itd.). Dve ključni ekonomski področji sta produkcija in distribucija dobrin. Pojem dobrina pa ne zajema samo materialnih dobrin kot so hrana, voda, oblačila, zdravila itd., temveč tudi nematerialne dobrine oziroma storitve kot so izobraževanje, zdravstvene storitve, zagotavljanje varnosti, itd.

Na področju produkcije dobrin je ekonomija izjemno uspešna. Danes produkcija dobrin že zadostuje za zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi na planetu. Torej je ekonomija že rešila temeljni ekonomski problem človeštva, ki je povezan s preživetjem slehernega posameznika in družbe kot celote. Pa vendar temu ni tako. Kajti ključni ekonomski problem današnjega časa ni produkcija dobrin, ta je več kot zadostna, temveč distribucija dobrin oziroma njihova porazdelitev. V nekaterih delih sveta je dobrin odločno preveč, tamkaj se ekonomski sistem ukvarja s problemom njihove potrošnje. V številnih delih sveta pa vlada hudo pomanjkanje tudi najosnovnejši dobrin, zato je tam ekonomski problem preživetje stotin milijonov ljudi.

Ko govorimo o današnji ekonomiji se moramo torej osredotočiti predvsem na drugačno distribucijo oziroma (poraz)delitev dobrin. Distribucijo dobrin moramo organizirati tako, da bodo vsaj dobrine, ki so odgovorne za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb, dosegle prav vse ljudi na planetu in jih bomo tako rešili nepotrebnega trpljenja, ki izvira iz pomanjkanja hrane, vode, zdravil in drugih življenjsko pomembnih dobrin. Ekonomskemu sistemu torej ni potrebno zagotavljati produkcije še več dobrin (težnja po neprestani gospodarski rasti), kar povzroča družbeno in okoljsko neravnovesje, temveč pravičnejšo delitev globalnih dobrin. Zato lahko ekonomski sistem prihodnosti poimenujemo ekonomija delitve.

Spregovorimo še o vlogi denarja v današnjem ekonomskem sistemu in družbi kot celoti. Osnovni namen denarja je bil vedno v poenostavitvi procesov distribucije/porazdelitve oziroma kroženja dobrin v celotni družbeni skupnosti. Vendar je denar namesto vloge sredstva za lažje kroženje dobrin, postal končni cilj ekonomskega življenja družbe. Namesto, da bi svoje ekonomske dejavnosti usmerjali k družbeni blaginji in s tem k blagostanju njenih pripadnikov, se tako posamezniki, ekonomske institucije in celo politika ukvarjajo predvsem s kopičenjem denarja, tudi z goljufijo, manipuliranjem in špekuliranjem. Posledice tega je strahotna družbena neenakost in nevarni procesi komercializacije družbe. Rezultati so vidni na vsakem koraku: lakota, revščina in degradirano okolje, na drugi strani pa pretirano bogastvo in pretirana potrošnja.

Ekonomija torej nikakor ni spretnost kopičenja bogastva posameznikov na račun večine človeštva in planetarnega okolja. Ekonomija je družbeno področje, katerega ključna naloga je vsem ljudem omogočiti zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb in drugih materialnih potreb, ki omogočajo razvoj njihovih potencialov. Ekonomija je odgovorna za materialne temelje na katerih stoji celotna družbena skupnost.

Ekonomija je v nekem smislu materinski princip: hrani nas, podpira pri rasti, neguje, skrbi za našo skupno blaginjo. Naloga ekonomije je skrb za skupno dobro. Zato je ekonomija prihodnosti ekonomija delitve, ki bo zagotavljala vsem Zemljanom univerzalen dostop do dobrin, ki jih potrebujejo za zadovoljevanje svojih osnovnih potreb in širših potreb, ki jim omogočajo, da v polnosti izrazijo svoje potenciale.

Lahko rečemo, da je končni smoter in cilj slehernega ekonomskega delovanja blaginja človeštva.

torek, 26. december 2017

Človeštvo najprej, Zemlja najprej













Veliko manjših in večjih trumpov imamo,
ki kričijo america first
v vseh državah sveta.
Nekateri povedo naravnost,
drugi pravijo nacionalni interes:
najprej mi, potem pa vsi ostali.

Ko nacionalni interesi trčijo
drug ob drugega
se začnejo konflikti, rastejo ograje in zidovi,
pokajo puške, padajo bombe, letijo rakete.
195* nacionalnih interesov in še
stotine manjših – regionalnih in lokalnih.

Le malokdo pa vidi, da je
le en interes resničen in upravičen,
interes Človeštva in Zemlje.
Zato raje recite ali, še bolje, zakričite:
človeštvo najprej, Zemlja najprej.
Humanity first, Earth first.

Potem bomo, končno, zaživeli v miru in blaginji.



*V svetu je bilo konec leta 2017 uradno 195 držav.

Slika: All Humans Entitled To Fundamental Food,Shelter,Water,Heat Regardless of Circumstance.



sobota, 23. december 2017

Komercializacija, ta goljfiva kača!
















Verze našega velikega poeta,*
kako se v strup prebrača vse,
kar srce si sladkega obeta;

zapišimo v današnji svet, kjer
nas s poti razvoja speljuje goljfiva kača!
da nam celo je vera v sebe vzeta.

Komercializacija, ta goljfiva kača!
vse, kar lepega je, dobrega in skupnega
prebrača v blago; in potem barantamo s svojim  
znanjem, delom, umetniškimi stvaritvami; z zemljo, gozdovi, vodo;
celo z ljudmi in z medsebojnimi odnosi …
Komercializacija, v strup prebrača vse,
kar srce si sladkega obeta.


Komercializacija, ta goljfiva kača!
s trgovanjem privrejo na dan mračne sile
medsebojnega ločevanja, brezbrižnosti in samozadovoljstva;
spodbujajo naš pohlep, sebičnost in tekmovalnost;
denar postane valuta in edino merilo našega delovanja,
materialno naš cilj in smisel.
Komercializacija, v strup prebrača vse,
kar srce si sladkega obeta.


Le z zmernostjo, s solidarnostjo
le s sodelovanjem, z medsebojno delitvijo dobrin
lahko kači pristrižemo njene moči in se vrnemo
na pot razvoja, na pot ljubezni in luči,
ki nas vodi v mnogo lepšo prihodnost,
vero v sebe si povrnemo, srcu sladkega obeta.


*France Prešeren: O Vrba, srečna, draga vas domača

Slika: William Blake: Eve Tempted by the Serpent (Kača skuša Evo)