V družinah si delimo

V prejšnjem prispevku Razumevanje enosti človeštva smo razmišljali o nujnosti novega koraka oziroma preskoka, ki ga moramo storiti, če želimo v prihodnosti živeti v miru in blaginji, to je razumeti človeštvo kot eno družino. Vendar pa samo razumevanje ni dovolj, v skladu s tem je treba tudi delovati, še posebej na področju, ki je ključno za naše preživetje in blaginjo. To je ekonomsko področje. Kašno pa je naše ekonomsko ravnanje v družini?

V družini seveda nimamo ekonomskih strokovnjakov, profesorjev, menedžerjev, a to še ne pomeni, da nismo ekonomisti. Še več, vsakdo od nas je rojen kot ekonomsko bitje, družina pa je v resnici osnovna ekonomska "organizacija".

Ekonomija – dom in družina

Ni naključje, da se je beseda ekonomija razvila iz starogrških besed oikos in nomos. Oikos pomeni dom in družino. Kaj je tisto temeljno, kar človeškemu bitju omogoča preživetje? Dom je naše osnovno okolje, ki nam zagotavlja vse, kar potrebujemo za preživetje – zavetje, hrano, varnost. Vendar so že Stari Grki dom (oikos) razumeli širše – ne samo kot prostor, kjer prebiva družina, temveč tudi pripadajoče okolje (polja, gozd, vrt, potok...), ki ji zagotavlja dobrine za preživetje.

Družina so vsi naši bližnji oziroma skupnost, ki nam zagotavlja vse potrebno za preživetje in blaginjo. Stari Grki so v družino (oikos) prištevali vse ožje in širše člane, pa tudi delovno silo (takrat predvsem sužnji). Dom in družina (danes temu s skupno besedo rečemo gospodinjstvo, kar se smatra kot osnovna ekonomska enota družbe) sta osnova našega preživetja in blaginje. Vendar ju ne smemo razumeti samo v ožjem pomenu.

Naš dom je tudi mesto, kjer živimo, in država. Naša družina so tudi naši sovaščani, someščani in sodržavljani, s katerimi tvorimo širšo skupnost, "družino". V najširšem smislu pa je naš dom planet Zemlja, naša družina pa celotno človeštvo. Naš pravi dom in družina (oikos) sta torej Zemlja in človeštvo.

Medsebojna delitev – temelj družinske ekonomije

Če sta torej dom in družina osnova ekonomije, se lahko vprašamo, kako v družinah ravnamo drug z drugim – v ekonomskem smislu? Ali člani družine tekmujemo med seboj za dobrine? Se gremo konkurenčni boj? Si eni kopičijo, drugi pa nimajo ničesar? Ne, člani družine si delimo dobrine, ki so nam na voljo. Si sploh lahko zamislite kaj drugega? Bi človeška skupnost sploh preživela, če si v družinah ne bi delili? Družinska ekonomija je ekonomija delitve.

Prav tako se vprašajmo, kako skrbimo za svoj dom, pa naj gre za stanovanje v bloku, hišo, kmetijo? Mečemo odpadke vsevprek? Uničujemo lastno imovino? Ne, kolikor je le mogoče skrbimo, da je naš dom čist in urejen. Kaj pa naš širši dom – planet Zemlja? Kako že ravnamo z njim?

Torej, ko gre za naš dom in našo družino smo skrbni, sočutni, ljubeči in si delimo vse kar imamo. Kaj pa, če bi to, kar počnemo doma in v družinah prenesli na naš "veliki" dom, planet Zemljo, in v našo "veliko" družino, človeštvo. To bi bilo potem pravo razumevanje ekonomije in ravnanje v skladu s tem razumevanjem.

Razumevanje enosti človeštva

"Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice. Dana sta jim razum in vest, in bi morali drug z drugim ravnati v duhu bratstva." (1. člen Splošne deklaracije človekovih pravic)

Težko si je zamisliti prihodnost človeštva, če bomo nadaljevali z vojnami – političnimi in ekonomskimi. Zdajšnji konflikt na ukrajinskih tleh je le eden v večtisočletni zgodovini konfliktov, ki spremljajo sodobno človeško zgodovino. V tej dolgi dobi bi komajda lahko našli čas brez vojn ali konfliktov. Zdi se, kot da je zgodovina človeštva pravzaprav zgodovina vojn. Vendar pa smo danes prišli do točke, na kar nas opozarja ukrajinski konflikt, ko vojna lahko pomeni konec prihodnosti – prihodnosti človeštva. Možnost jedrske vojne, na robu katere smo se znašli, je in bo vselej grožnja, če ne bomo začeli razmišljati in delovati na drugačen način.

Loč-enost

Enost človeštva lahko v najbolj zunanjem vidiku opredelimo z razumevanjem človeštva kot ene vrste – v biološkem smislu. Dejansko smo vsi danes živeči ljudje pripadniki iste vrste (Homo sapiens) in tudi iste podvrste (Homo sapiens sapiens). Kar je pravzaprav dragoceno spoznanje, če vemo, da na svetu skupaj z nami prebiva še približno 8,7 milijona rastlinskih in živalskih vrst (Nature). Mi vsi pa smo pripadniki samo ene vrste!

Vsi ljudje smo si po genetski strukturi 99,9 % enaki (NIH). Razlike med nami so torej v biološkem smislu majhne, skorajda zanemarljive. Večino razlik smo ustvarili sami in povzročili umetno ločenost, ki je vzrok za brezštevilne konflikte in vojne.

Ločujemo se po barvi kože, jeziku, kulturi, veri, politični pripadnosti ter še tisoč in eni drugi stvari. Najbrž ne pretiravamo, če rečemo, da smo iz 0,1 % bioloških razlik naredili 99,9 % družbenih razlik. Na te razlike pa bi morali v resnici gledati kot na družbeno raznolikost. Raznolikost pa ne sme biti vzrok za ločevanje, saj je temelj družbenega bogastva oziroma "družbene biodiverzitete".

Človeštvo kot družina

Že v družini, ki je skupnost nekaj ljudi, opažamo veliko raznolikost. Razen v primeru enojajčnih dvojčkov, se že bratje in sestre večinoma precej razlikujejo po videzu in karakterju. Če pogledamo širšo družino, naše sorodstvo, opazimo še več "družbenih" razlik navkljub zelo majhnim genetskim razlikam. Večja kot je skupnost, večje so razlike, pa vendar smo se naučili živeti v družinah, lokalnih skupnostih, mestih, državah, unijah.

Zgodovina človeštva je pravzaprav povezana z razvojem skupnosti. Najprej so bile skupnosti majhne – družine, plemena, vasi; potem pa vse večje, do današnjih velikih držav in povezav, kakršna je na primer Evropska unija. Zdaj smo na pragu še enega velikega razvojnega preskoka: razmišljati o človeštvu kot o eni veliki in raznoliki družini. Temeljni korak v tej smeri smo že naredili z ustanovitvijo Organizacije združenih narodov leta 1945 ter tri leta kasneje s sprejetjem Splošne deklaracije človekovih pravic.

Prvi člen te deklaracije pravzaprav izraža idejo enegai človeštva. "Drug z drugim ravnati v duhu bratstva", je pravzaprav ideja človeštva kot družine oziroma enosti človeštva. Seveda je bratstvo koncept, ki ne izključuje nikogar, lahko bi rekli tudi sestrstvo, a vsakdo razume, da je bratstvo pravzaprav sinonim za tesne družinske oziroma medčloveške vezi.

Živeti skupaj, sodelovati, skrbeti za druge in deliti

Vemo, kaj pomeni živeti v družini. Živeti v družini pomeni sodelovati in skrbeti za druge družinske člane ter z njimi deliti dobrine. Do neke mere smo te družinske vrednote prenesli v širše skupnosti, na primer na raven države. Kaj pa še širše? Smo zmožni tako živeti tudi na ravni naše najširše družine – človeštva.

Enost človeštva pomeni spoštovati raznolikost vseh članov človeške družine, z njimi sodelovati in z njimi deliti dobrine. Enost človeštva pomeni, da vsi ljudje živimo v blaginji in miru.