Smo
lahko za spremembo optimistični? Kljub številnim grožnjam, ki pretijo
človeštvu, lahko z upanjem zremo v prihodnost? Navkljub podnebnim
spremembam, onesnaženju okolja, prenaseljenosti, ekonomski in še posebej
prehranski krizi, političnim napetostim in tako naprej.
Zelo
pomembno je razumeti, da so grožnje, ki pretijo človeštvu, izključno
posledica človekovih aktivnosti. Ali povedano drugače: edina grožnja
človeštvu je človeštvo samo. Kar je dobro in slabo hkrati. Dobro je, ker
človeštvo svojo destruktivno pot lahko kadarkoli spremeni. Slabo je,
ker spremembe niso nekaj samoumevnega; nič se ne bo zgodilo samo po
sebi. Potrebni so veliki napori, še zlasti pa sprememba človekove
miselnosti.
Sodelovanje namesto “vsi proti vsem”
Rešitve,
ki nam jih ponujajo ljudje “od zgoraj” oziroma naši ekonomski in politični
voditelji, krizo prej zaostrujejo, kot pa jo rešujejo in te njihove
“rešitve” so: povečanje konkurenčnosti, povečanje produktivnosti in
strogo varčevanje. Bolj ko bomo konkurenčni in produktivni, bolj bomo
zaostrili ekološko krizo in povečali razlike med ljudmi. Z varčevanjem,
ki je v resnici zmanjševanje pravic večine prebivalstva, pa se še
poglablja ekonomski del krize.
Tisto,
čemur pravimo konkurenčnost, dejansko ni nič drugega kot tekma oziroma
vojna vseh proti vsem. Konkurenčnost naj bi bila gibalo razvoja, a to še
zdaleč ne drži. Konkurenčnost resda lahko prinese nekatere boljše
proizvode, a cena za to je strašno visoka, saj se v medsebojni
konkurenčni vojni uničujejo okolje, ljudje in posledično tudi družbene
skupnosti.
V resnici je s sodelovanjem mogoče storiti mnogo več; poglejmo si primer. Evropski znanstveno raziskovalni center CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave) združuje "20 evropskih držav, ima 2.600 polno zaposlenih ljudi, poleg njih pa sodeluje še okrog 7.900 znanstvenikov in inženirjev iz 580 univerz ter raziskovalnih institucij". Posamezna država ali korporacija nikoli ne bi uspela priti do tako
pomembnih odkritij in tako zahtevnih tehnoloških rešitev, kakršnih smo
priča v CERN-u (odkritje tako imenovanega “božjega delca” v letošnjem
letu).
Spremembe od spodaj navzgor
Podoba
današnje politike in ekonomije vsekakor ni spodbudna, a to je le
“zunanja podoba”. Ljudje na ključnih položajih - politični voditelji in
voditelji mednarodnih institucij, šefi bank in drugih finančnih
institucij, direktorji večjih ali manjših podjetij, župani in tako dalje
- nimajo niti idej niti volje niti interesov, da bi se lotili ključnih
sprememb, ki so potrebne, da stopimo s poti, ki nas počasi in vztrajno
vodi proti “prepadu in propadu”. Na svet dobesedno gledajo “od zgoraj”
in tako se tudi obnašajo.
Pravi
vzrok za optimizem je trend sprememb, ki se začenjajo spodaj, med
običajnimi ljudmi in postopno spreminjajo strukturo družbe proti vrhu.
Danes številni ljudje ustanavljajo gibanja, društva, sprožajo različne
pobude, ustanavljajo kooperative in socialna podjetja itd. Skupno tem
novim oblikam je, da so demokratično organizirane, da ne delajo za
dobiček, da sodelujejo in delajo za splošno blaginjo.
Dostop in delitev pred lastništvom in individualno potrošnjo
Nove
ekonomske in družbene oblike dajejo velik pomen dostopu do dobrin in ne
nujno lastništvu le-teh. Namesto, da bi kupili vse, kar potrebujemo
(individualna potrošnja), si nekatere stvari na različne načine lahko
delimo. S tem se zmanjša obremenitev okolja, hkrati pa se povečajo
solidarnost, sodelovanje in medsebojna povezanost med ljudmi.
Lahko smo optimistični, a še veliko moramo narediti. Nič ni samoumevno, nič se ne zgodi samo od sebe.