sreda, 27. marec 2019

»Molitev« za človeštvo



Človeštvo je Eno; velika Družina,
ki si deli skupni Dom,
planet Zemljo in njene dobrine.

Vsakdo ima pravico do zdravja in blaginje –
ki zraste in vzcveti iz korenin
osnovnih človeških potreb;

zato vsako človeško bitje potrebuje
hrano in vodo, oblačila, stanovanje,
zdravstveno varstvo in izobraževanje.

Sodelovanje in Medsebojna delitev dobrin
porajata zdravje in blaginjo ne samo ljudi,
temveč tudi skupnega planetarnega okolja.

Zdravje in blaginja vseh ljudi ter okolja
je struga mirnega sobivanja narodov,
Enotnosti v raznolikosti Človeštva.

Človeštvo je Eno; velika Družina,
ki si deli skupni Dom,
planet Zemljo in njene dobrine.


(Fotografija: Katja Kralj Marinček)

nedelja, 24. marec 2019

Kje je kriza


Večkrat smo že slišali opozorila, da se bliža nova finančno-ekonomska kriza. Vendar te krize ni in ni. Kar ne pomeni, da je grožnja krize tudi zares mimo. Številna znamenja in opozorila kažejo na dokaj temno podobo globalne ekonomije. Večinski mediji o tem večinoma molčijo. Politiki pa itak živijo v iluziji "večne" gospodarske rasti, ki bo prinesla blaginjo ljudem in okolju (mladi so jim prejšnji teden na globalnem podnebnem štrajku skušali dopovedati, da tako pač ne drži). Gospodarska rast in okoljska kriza sta seveda neločljivo povezani.

Finančna kriza

Znamenja, da se približuje nova finančna kriza, so vse bolj očitna. Eden izmed pomembni kazalnikov je inverzna krivulja donosnosti obveznic v ZDA, ki pomeni, da "kratkoročne obrestne mere presežejo dolgoročne". Kot pravijo strokovnjaki je to eden najbolj zanesljivih pokazateljev bližajoče se recesije in v petek, 22. marca 2019, so obrestne mere 3-mesečne ameriške obveznice presegle 10-letne.

A to ni edino znamenje. Vse več pomembnih držav je že v recesiji (pomeni, da se celotni bruto domači proizvod v državi (BDP) zmanjša dve četrtletji zapored); npr. Turčija, Italija in Nemčija, ki je le za las ušla uradni razglasitvi recesije.

Znamenj, da se svet počasi približuje novi ekonomski krizi, ki se sprva izrazi na finančnem (v obliki borznega zloma) in gospodarskem področju (recesija) ter postopno prizadene celotno družbo (brezposelnost, socialne stiske, konflikti) je še več: ohlajanje kitajskega in celotnega globalnega gospodarstva, visoki zadolženost držav, kitajsko-ameriška carinska »vojna« (NewStatesmanAmerica), negotovi brexit, vse bolj sprte evropske države itd.

Ta vnetljiva mešanica je kot nalašč za novo finančno-ekonomsko krizo, čeprav niti prejšnja, iz let 2007-08, ni v celoti odpravljena.

Kaj prinaša nova kriza

Pa je bližajoča ekonomska kriza nekaj zelo slabega? Je in ni. Če do takšne krize zares pride, bodo zagotovo nastopile številne težave, ki jih državljani razvitega dela sveta že dolgo ne poznamo več (so pa nekaj vsakdanjega v manj razvitih delih sveta). Zagotovo bo zelo moten finančni sistem – spomnimo se samo grške krize, kjer nekaj časa ni bilo mogoče dvigati denarja iz bankomatov. Lahko pride do motenj pri oskrbi z blagom, tudi ko gre za osnovne proizvode in tako naprej.

A vendar to ni nujno nekaj slabega, čepra bo vsaj nekaj časa za marsikoga zelo boleče. Morda bomo takrat končno zares ugotovili, da je obstoječi ekonomski nevaren tako za okolje (stalna gospodarska rast), kot tudi za prihodnost človeške družbe (skrajna revščina večine človeštva na eni strani in velikansko bogastvo manjšine lahko vodi do hudih konfliktov, tudi do svetovne vojne).

Morda bomo takrat končno razumeli, da je prihodnost mogoča samo, če bodo države začele resnično sodelovati med seboj in začele deliti presežne vire in dobrine, tako da bo vsak Zemljan deležen zdravja in blaginje. To pomeni, da bo imel vsak človek zagotovljen dostop do dobrin, ki omogočajo zadovoljevanje osnovnih človeških potreb: hrane, vode, oblačil, stanovanja, zdravstvenega varstva in izobraževanja.

Nova miselnost si le počasi utira pot in se prebija "k svetlobi", kot to simbolizira zgornja slika: Človeštvo je eno, deli si skupni dom - planet Zemljo; planetarne dobrine pripadajo vsem, zato je pravično in pošteno, da si jih delimo. 


sobota, 16. marec 2019

O Greti in »zaroti« korporacij


Za začetek si sposodimo verze Franceta Prešerna: »kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta« (O Vrba, srečna vas domača). Morda je ta verz danes več kot aktualen. Naš največji pesnik si seveda niti predstavljati ni mogel Interneta, a ta verz je naravnost vizionarski. Opisal je nič drugega kot zapise tako imenovanih spletnih trolov in raznih mračnjakov, ki vse, kar je dobrega takoj zastrupijo – z besedami. In besede so lahko strup. Kdor misli, da je vseeno kar govori in piše, se močno moti. Beseda – zapisana ali izgovorjena – ima izjemno moč. Lahko sproži uničenje. Kako se začnejo pretepi, konflikti vseh vrst ali vojne? Vedno z besedami. A besede seveda lahko ustvarjajo tudi dobro - kreirajo, povezujejo, celijo rane vseh vrst...

Dobro


Začnimo najprej z dobrim. V petek, 15. marca 2019, se je zgodilo nekaj izjemnega. Mladi iz celega sveta so stopili na ulice in povedali nekaj zelo preprostega. Skrajšano lahko njihovo sporočilo razumemo nekako takole: »Naš planet je ogrožen in to vsi vemo. Če ne bomo ničesar storili, bomo v prihodnosti trpeli hude posledice. Še zlasti mi mladi. Mi lahko naredimo svoj del, tako da ločujemo odpadke, pešačimo, zmanjšamo uporabo plastike in tako naprej, a ključna dejanja morajo storiti tisti, ki so danes na ključnih položajih – politiki, ekonomisti, voditelji korporacij in mednarodnih ustanov ter povezav. In začeti morajo danes!«

Sporočilo je bilo resnično globalno. Simbolika dneva je presegla samo skrb za okolje. V resnici smo lahko videli, kaj pomeni povezanost preko meja držav in preko meja jezika, barve kože, kultur, veroizpovedi in tako naprej. Lahko smo začutili, kaj pomeni delovati kot človeška družina, kar v resnici smo. Mladi so v skrbi za naš skupni dom – planet Zemljo, pokazali, kaj pomeni enost človeštva.

Zlo

Potem se je začel zlivati strup v obliki zapisov, še zlasti na svetovnem spletu. Greta Thunberg, ki je konec avgusta 2018 začela šolski štrak za podnebje, najprej seveda čisto sama, je nenadoma postala »orodje korporacij, ki želijo zasužnjiti svet«. V ozadju se je znašel celo Rockefeller, čeprav niti ne vemo kateri, potem ko je pred dvema letoma umrl »zloglasni« David Rockefeller. Nekateri drugi govorijo o »levičarski zaroti« in tako naprej. Spletni troli imajo bogato domišljijo, v svoji preproščini pa so morda ravno oni tisti, ki preprečujejo spremembe in pomagajo ohranjati status quo, ki nas vodi k propadu.

Korporacije

Razmišljanje trolov in drugih (spletnih) negativcev (ter tudi številnih politikov), ki se običajno skrivajo za vzdevki in lažnimi identitetami, je naivno, pa tudi dvolično. Skoraj za vse probleme sveta pravijo, da gre za »zaroto korporacij« in mračnih ljudi v ozadju. Korporacije so, ko gre za podnebje (in tudi za marsikaj drugega) seveda del problema, a tudi rešitve. Brez korporacij se sodobna družba v hipu zruši. Spletni troli na primer uporabljajo tehnologije, ki jih ustvarjajo in prodajajo korporacije Google, Facebook, Samsung, Apple, Amazon itd., sedijo na stolih iz Ikee, pijejo pijačo ali jedo hrano korporacije Coca Cola, vozijo avtomobile Renault, Audi, Ford in tako naprej. Seveda smo od teh korporacij odvisni tudi vsi drugi.

Korporacij ne smemo uničiti, potrebno pa jih je prisiliti, da delujejo transparentno, da plačujejo pravičen delež davkov, da pri svojem delu ne izkoriščajo ljudi in ne uničujejo okolja. Vse to je mogoče v okviru zakonov na ravni držav in zavez na globalni ravni.

Ni res, da nimamo vpliva na korporacije. Če prenehamo uporabljati plastične kozarce, bodo korporacije hitro začele razvijati alternativne izdelke. Če začnemo jesti manj mesa, se bo prehranska industrija hitro prilagodila. Če protestiramo, prisilimo politike v sprejemanje učinkovite zakonodaje. In tako naprej.

Greta

Greta Thunberg sama ne bo rešila sveta. Nihče ga ne more. Lahko pa ga rešimo skupaj. Ko se povežemo – ne glede na fizične meje, ne glede na različne kulture, jezike in veroizpovedi, različne barve kože itd. – smo nepremagljivi. Velika gibanja skorajda vedno sprožijo posamezniki. Ti so navdih. Greta je kljub vsemu le krhka deklica. A zelo močna, če množično stojimo ob njej. Ni res, da »smo vsi Greta«. Res pa je, da smo lahko vsi tako pogumni kot Greta. Dokažimo.