»Svet pada s tečajev. Geopolitične napetosti naraščajo, globalni izzivi se kopičijo, mi pa smo se očitno nezmožni enotno odzvati,« je pred kratkim v generalni skupščini OZN dejal generalni sekretar OZN Antonio Guterres (Dnevnik). Z generalnim sekretarjem se lahko samo strinjamo. Zdi se, da vsi skupaj samo nekaj čakamo. Da se bodo stvari uredile. A nič ne pomaga; zmedo, ki smo jo ustvarili, lahko reši samo človeštvo samo. V nadaljevanju izpostavljamo tri ključne probleme sodobnega sveta, ki jih moramo končno začeti reševati na globalni ravni v duhu sodelovanja in pravičnosti; to so vojne, globalna neenakost, podnebna in okoljska kriza.
Vojne
Na prvem mestu so vojne; trenutno v svetu poteka 6 večjih, 14 »srednjih« in 22 »manjših« oboroženih konfliktov (Wikipedia). Čeprav gre za največji in najbolj nevaren problem človeštva – vsaka vojna lahko eskalira v jedrsko, še zlasti, če so vanjo vpletene jedrske velesile – ga je mogoče najhitreje rešiti. Tako rekoč takoj. Treba je zgolj razglasiti premirje in začeti s pogajanji. Le-ta so lahko dolgotrajna in naporna, orožje pa lahko potihne že jutri. Nič novega in doslej nevidenega. Zato je ta problem v vsej svoji zapletenosti dejansko enostaven. Kar pomeni, da gre za svojevrsten oksimoron.
Danes skorajda nihče več ne verjame, da se na primer vojna v Ukrajini lahko razplete z orožjem. Od te vojne imajo koristi samo še orožarske korporacije, ki kujejo bajne dobičke. Vsi ostali bodisi neposredno trpijo bodisi posredno čutijo posledice te strašne vojne. Vse države, ki pošiljajo orožje na katero koli vojno območje in ignorirajo mirovne pobude, so soudeleženke v vojni. Tudi Slovenija. Smo militatna in militaristična država? Ne, smo pa poslušna država. Preprosto ne upamo si na glas izreči in prizadevati za mir. Alternative miru ni oziroma je – totalno uničenje. Si to želimo?
Globalna neenakost
Na drugem mestu je globalna neenakost. V resnici globalna neenakost povzroča mnogo več žrtev in tragedij kot vse vojne skupaj. Letno zaradi lakote in z njo povezanih bolezni umre približno 9 milijonov ljudi, lani (2022) pa je v vseh vojaških konfliktih umrlo 238.000 ljudi. Ne gre za to, da bi zmanjševali pomen katerih koli žrtev, toda nikakor ne smemo pozabiti na žrtve neusmiljene korporativne vojne za naravne vire in dobičke. Ta vojna je po svoji naravi ekonomska, povzroča pa smrti milijonov ljudi, ki ostanejo brez vsega in zaradi lakote ter skrajne revščine umirajo počasi in v strašnih mukah.
Vendar se o lakoti in skrajni revščini danes skorajda ne govori. Raje občudujemo ekscentrične bogataše tipa Musk in Bezos, ki s svojim ekstremnim bogastvom osvajajo vesolje, si podaljšujejo življenje ali pa si kupujejo stotine milijonov dolarjev vredne jahte. Prav nič mar pa nam ni za milijone brezimnih ljudi, ki nimajo dovolj hrane niti za spodoben obrok – po zadnjih podatkih je danes v svetu kar 783 milijonov ljudi, ki gredo vsak dan spat lačni. Neenakost je zlo, ki ga niti obsodimo ne, kaj šele, da bi ga poskušali izkoreniniti.
Le redki politiki reševanje neenakosti postavljajo v svojo agendo. Podnebne spremembe so res velikanski izziv, a brez miru in bolj pravične delitve globalnih virov, jih ne moremo rešiti. Globalna neenakost je dejansko največji problem človeštva. Vojne, kot smo rekli, lahko rešimo hitro, če le obstaja politična volja za to. Globalna neenakost pa zahteva spremembo naše ekonomske paradigme v smeri bolj pravične delitve globalnih virov. Govorimo nič manj kot o potrebi po ekonomiji delitve.
Podnebna in okoljska kriza
Čeprav politiki – predvsem zaradi velikega pritiska javnosti – podnebne spremembe postavljajo na sam vrh svojih političnih agend, pa imajo pogosto figo v žepu. Tako imenovani zeleni prehod je resda potreben, a zgolj z (dragimi) električnimi avtomobili in s solarnimi paneli ne bomo rešili podnebne krize. Samo s skupnim globalnim pristopom – kar vključuje ohranjanje in širjenje gozdov, zmanjšanje prometa, zmernejše življenje itd. – se lahko soočimo s to veliko krizo človeštva. A če prej ne rešimo vojn in problematike obsežne revščine (neenakosti), so prav vsi ukrepi zaman, saj najrevnejši ljudje in najrevnejše države nikoli ne bodo v ospredje postavile podnebnih in okoljskih težav, kajti preživetje je vselej na prvem mestu. Zato so očitki revnim ljudem in revnim državam, da premalo storijo za okolje, cinizem brez primere.
Seveda so ti trije ključni problemi človeštva medsebojno tesno prepleteni, vsi ostali problemi človeštva pa so z njimi tesno povezani. Nezaželene migracije in družbeni nemiri so na primer posledica vojn, globalne neenakosti (revščine) ali podnebnih sprememb.
Tri ključne probleme človeštva lahko rešimo samo z mednarodnim sodelovanjem, kar je le drugi izraz za to, da se »odzovemo enotno«. Brez tega ne gre.
Slika kreirana s pomočjo umetne inteligence