Ni enostavno razumeti današnjega ekonomskega sistema. Zakaj imamo na eni strani zelo uspešna gospodarstva, ki proizvajajo dovolj dobrin za vse prebivalce planeta, hkrati pa se v globalnem merilu poglablja revščina, na drugi strani pa se kopiči velikansko bogastvo v rokah peščice Zemljanov? Odgovor ni enostaven, a morda ga najlažje ponazorimo s primerjavo s človeškim telesom. Recimo, da je celotno človeštvo telo enega samega človeka.
Prebavni trakt (ustno votlino, žrelo, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo) predstavlja predelovalno-proizvodni del ekonomskega sistema človeške družbe. V prebavnem traktu se
naravni viri (hrana, voda) preobrazijo v snovi oziroma dobrine, ki omogočajo nemoteno delovanje celotnega človeškega organizma. V ekonomskem sistemu to vlogo
igrata kmetijska in industrijska panoga oziroma podjetja iz teh panog.
Svoj del prispevajo še pljuča oziroma širši
dihalni sistem (nos, obnosne votline, sinusi, žrelo in del grla nad glasilkami), ki celicam zagotavlja kisik oziroma
celično dihanje. Ta proces celicam zagotavlja biokemijsko energijo, zato dihalni sistem lahko primerjamo z energetskim omrežjem.
Obtočila oziroma srčnožilni sistem zagotavlja prenos dobrin do sleherne celice organizma. Takšno vlogo imajo v ekonomskem smislu transport, trgovina in denar. Res je, tudi denar, kajti njegova osnovna vloga denarja je ravno v tem, da pomaga pri distribuciji oziroma porazdelitvi dobrin.
Srce pa predstavlja samo
srce ekonomskega sistema družbe, saj potiska kri, v kateri so hranilne snovi in kisik, po celotnem organizmu in odvaja odvečne snovi iz organizma (za reciklažo, čiščenje in odpadke pa poskrbijo ledvica ter jetra …). V ekonomskem sistemu vlogo srca zagotavljajo ključne ekonomske institucije družbe (centralne banke, finančna in gospodarska ministrstva ter mednarodne ekonomske institucije kot je na primer Mednarodni denarni sklad), ki usmerjajo tok dobrin (kri) po celotnem organizmu družbe. (Svoje vloge seveda še zdaleč ne opravljajo v korist celotnega človeštva.)
Vloga možganov pa je
politična. Tako kot bi morala politika uravnavati vse družbene podsisteme (ekonomskega, izobraževalnega, zdravstvenega …) v dobro delujočo celoto, morajo možgani upravljati z vsemi telesnimi sistemi. Z usklajenim delovanjem možganov (politike) in srca (ekonomije) organizem (družbeni ali človeški) deluje dobro oziroma je zdrav. Lahko bi šli še v večje podrobnosti, a naj bo teh primerjav dovolj.
Borze kot tumorji
Na kratko in na poenostavljen način smo primerjali telo posameznika s
telesom človeštva. Organizem človeštva pa je danes hudo bolan. Čeprav je vzrokov za bolezen več in marsikateri del ne deluje najbolje, pa
telo človeštva danes najbolj uničujejo finančne in borze vrednostnih papirjev. Te so kot ogromni tumorji, ki izčrpavajo organizem in v sebi kopičijo ogromne količine snovi, ki jih telo potrebuje za normalno funkcioniranje oziroma za preživetje.
Borze so nekaj povsem nepotrebnega, človeštvu ne prinašajo prav nobenih koristi; ravno nasprotno – veliko škode (dejansko gre za maligne mehanizme, ki globalno bogastvo kopičijo v rokah globalnih elit). Večji del
telesa človeštva mora zato trdo garati in varčevati, a kljub temu organizem kot celota hira, medtem ko tumorji v sebi kopičijo dobrine, ki dejansko pripadajo vsem celicam oziroma ljudem. Zato ni napačna primerjava med
rastjo tumorjev z izrazom
napihovanje borznih balonov.
Zdrav organizem
Vsakršen organizem lahko dobro deluje samo, če dobro živi vsaka njegova celica. Vsaka celica je del celote, zato je v interesu sleherne celice in organa, da gre dobro vsem. Danes borze izčrpavajo celotno
telo človeštva in na koncu le-ta lahko celo propade.
V zdravem organizmu srce vsaki celici zagotavlja dovolj hranil in kisika za nemoteno delovanje. V zdravem organizmu ni kopičenja, temveč medsebojna delitev dobrin. Srce ni po naključju simbol ljubezni, ki hrani prav vse in ne odreka nikomur. V zdravem organizma vsi deli (celice in organi) sodelujejo z vsemi drugimi in si delijo vse snovi (dobrine), ki jih potrebuje tudi najbolj oddaljena in navidezno nepomembna celica.
Če želimo zdravje celotnemu
organizmu človeštva, potem moramo odstraniti tumorje – finančne borze in borze vrednostnih papirjev – in uskladiti delovanje tega organizma tako, da bo vsak del prispeval k dobrobiti oziroma blaginji celote. Blaginja celote oziroma zdravje organizma pa zagotavlja blaginjo sleherne njegove celice – in prav vsak človek je nepogrešljiva celica v
telesu človeštva.
Možgani (politika) in srce (ekonomija) so ključnega pomena za usklajeno delovanje (s sodelovanjem in medsebojno delitvijo dobrin) in s tem za blaginjo celotnega organizma, pa naj si gre za človeško telo, državo ali človeštvo. Ko bodo države začele zares sodelovati med seboj in deliti dobrine, bo človeštvo ozdravelo. Zagotovo pa je treba odstraniti tumorje (borze), če se ne bodo kar sami razpočili - zaradi svojega neizmernega pohlepa.
Slika:
Bogataš in revež, neznani flamski slikar, 17. stoletje