sreda, 18. november 2020

Ekonomija delitve, manifestacija ljubezni in enosti človeštva


Človeštvo pestijo številne krize. Okoljska, ekonomska in politična kriza so tako ali drugače medsebojno prepletene in povzročajo obsežne migracije, revščino in lakoto, družbene konflikte ter številne druge probleme. Temu "koktajlu" težav se je zdaj pridružila še zdravstvena kriza, ki je še zlasti prizadela razvitejši del sveta, ki je dolga desetletja živel v iluziji miru, uspeha in materialne blaginje. Zdaj se zdi, kot da se vse ruši, kot da gre vse narobe. A vse te krize zgolj kažejo na to, da je z zdajšnjimi družbenimi sistemi nekaj hudo narobe oziroma da so delno ali povsem neustrezni za svet v 21. stoletju. Še posebej pa je problematičen obstoječi ekonomski sistem, ki ga vedno znova lahko prepoznavamo kot glavni vzrok za največje tegobe človeštva.

Ko smo dejali, da so zdajšnji družbeni sistemi neustrezni. To pa ne pomeni, da jih moramo v celoti zamenjati z nečim povsem novim. Marsikaj dobrega lahko ohranimo, nekatere stvari pa moramo temeljito spremeniti. Ekonomski sistem je na primer danes precej uspešen, ko gre za proizvodnjo izdelkov; dejansko se lahko le čudimo brezštevilnim stvarem, ki nam bistveno olajšajo in izboljšajo življenje. Vendar pa danes ni problem proizvodnja, temveč porazdelitev dobrin med ljudi in ravnanje z okoljem.

Zato imamo danes tako zelo uničeno okolje in stotine milijonov ljudi, ki živijo v skrajni revščini, ter nadaljnje milijarde, ki živijo v revščini in pomanjkanju, medtem ko se manjši del Zemljanov dobesedno koplje v neizmernem bogastvu. Ekonomski sistem moramo torej prenoviti na področju distribucije dobrin in na področju ravnanja z okoljem. To pa "za sabo potegne" tudi določene politične in družbene spremembe, na primer boljše mednarodno sodelovanje ter boljše razumevanje naše skupne usode oziroma globalne solidarnosti.

Zatorej se moramo osredotočiti na ekonomske spremembe, ki morajo v temelju "zatresti" naš svet. Ne moremo pa spreminjati sistema, če ne spremenimo tudi našega pogleda na svet. Če sem nam zdita tekmovalnost in sebičnost, čemur ekonomisti z eno besedo rečejo konkurenčnost, nekaj dobrega, potem spremembe preprosto niso mogoče. Svet, v katerem nas danes živi približno 7,8 milijarde (november 2020), nujno potrebuje sodelovanje v smeri skupnega dobrega. 

To sodelovanje pa je nujno potrebno, če želimo deliti globalne dobrine, da bi sleherni Zemljan lahko zadovoljeval osnovne potrebe oziroma živel v blaginji. Razumeti moramo, da je človeštvo navkljub vsem medsebojnim razlikam velika skupnost, velika družina, ki ji lahko rečemo Eno človeštvo. Če druge ljudi vidimo kot sebi enake pripadnike velike človeške družine, se nam bo zdelo povsem naravno, da z drugimi iskreno sodelujemo in delimo globalne dobrine, ki nenazadnje pripadajo vsem.

V tej smeri moramo spremeniti naš ekonomski sistem, ki bo imel za prioriteto zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi ob tem, in da hkrati ne bo po nepotrebnem obremenjeval naravnega okolja. Za vse to imamo znanje in tehnologije, potrebujemo še novo zavedanje in politično voljo. Če že moramo poimenovati ta ekonomski sistem, ga poimenujmo ekonomija delitve.

S sodelovanjem in medsebojno delitvijo dobrin bomo nenazadnje manifestirali mogočno energijo ljubezni, ki nas povezuje in združuje, ter uresničili idejo Enega človeštva. Tako bomo ohranili celotno bogastvo kulturne, jezikovne in družbene različnosti in hkrati zaživeli v svetu blaginje in miru. Saj to je prava ljubezen, mar ne.


sobota, 07. november 2020

Dober dan


Danes je dober dan. Danes si lahko oddahnemo. Joe Biden je zmagal na ameriških volitvah. Gre za pomembno zmago. Vsaj na simbolni ravni je premagana politika zdajšnjega predsednika Donalda Trumpa, kajti njegova politika netenja sovraštva med ljudmi je izjemno nevarna, saj sovražne besede slej ko prej "meso postanejo" oziroma se udejanijo. In Trump ima po svetu mnogo posnemovalcev, tudi pri nas.

Vendar pa ima zdaj novoizvoljeni ameriški predsednik zelo težko nalogo, kajti sovraštvo ima globlje vzroke – v nepravičnosti, brezposelnosti, pomanjkanju in brezperspektivnosti velikega števila ljudi v ZDA in po svetu. Vse to med ljudmi povzroča negotovost, nezadovoljstvo in občutek ponižanja. To pa se lahko izrazi kot jeza. V takšnih razmerah odlično uspevajo tisti politiki in vplivneži, ki jezo ljudi preusmerijo v sovraštvo do drugih in drugačnih.

V resnici pa je treba odpraviti temeljne vzroke za nezadovoljstvo in jezo, ne pa ustvarjati razkol ter iskati sovražnike in grešne kozle. Tudi v Sloveniji zelo dobro poznamo takšno politiko ločevanja in spodbujanja sovraštva.

Preobrazba ekonomskega sistema

Ključni problemi današnjega sveta izvirajo iz skrajno nepravičnega ekonomskega sistema. Revščina, lakota, brezposelnost, pomanjkanje – vse zato, ker zdajšnji prevladujoči ekonomski sistem povzroča tako izjemno neenakost oziroma nepravično porazdelitev globalnega bogastva.

Rane ločevanja bomo zacelili, ko bomo ustvarili bolj pravičen ekonomski sistem. To bo ekonomija delitve, ki bo temeljila na medsebojni delitvi dobrin tako na ravni držav kot na globalni ravni. Seveda to ni lahka naloga, a druge poti ni.

V prvi vrsti pa moramo sprejeti, da ima vsak človek na Zemlji pravico do življenja in dostojanstva. To pa ni mogoče, če tako številni nimajo dostopa niti do osnovnih dobrin, ki omogočajo zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb – potrebe po hrani, čisti vodi, oblačilih, stanovanju, zdravstvenemu varstvu in izobraževanju.

O tem govori 25. člen Splošne deklaracije človekovih pravic:

"Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje." 

Če torej zares želimo, da preštevilni voditelji, ki danes vladajo na osnovi sovraštva, ločevanja in zavajanja, za vedno odidejo v zgodovino, si moramo z vsemi silami prizadevati za uveljavitev bolj pravičnega ekonomskega sistema. To je ekonomija delitve.

Več: Predlog za globalno delitev dobrin