petek, 11. junij 2021

Voda je kri življenja


Kri hrani vsak organ in sleherno celico naših teles; poleg tega iz njih odvaja nepotrebne snovi in prinaša oziroma prenaša protitelesa za boj proti nevarnim mikroorganizmom ter druge potrebne snovi za nemoteno delovanje posameznih delov in celotnega organizma. Kri služi celotnemu telesu. Zdaj pa si zamislite, da si del vašega telesa ali nekaj celic privatizira in prisvoji kri.

Voda je kri življenja

Če bi bila torej kri v zasebni lasti posameznega dela telesa, drugim delom pa bi bil do nje bodisi omejen bodisi preprečen dostop, bi bili najprej prizadeti posamezni deli (slabo ali ne-prekrvavljeni); kasneje pa bi začelo hirati in propadati celotno telo.

Če si znamo predstavljati človeštvo kot velikanski organizem, sestavljen iz organov (države, regije, mednarodne organizacije, korporacije itd.) in celic (vsak Zemljan), potem lahko opazimo, kako destruktivno je, če si deli telesa (najbogatejše države in podjetja) ali posamezniki (najbogatejši ljudje) prilaščajo osnovne vire in dobrine kot so voda, hrana, energija itd., drugim pa omejujejo in omogočajo dostop do teh dobrin.

Zato je danes "telo" človeštva bolno, zato milijoni umirajo ali po nepotrebnem trpijo zaradi pomanjkanja najosnovnejših dobrin, zato imamo toliko nepotrebnih migracij, konfliktov, nemirov.

Skupne dobrine človeštva in njihova medsebojna delitev

Človeško telo je zdravo, če organi in celice sodelujejo in si delijo skupne dobrine – hrano, vodo in vse druge snovi za nemoteno delovanje vsakega posameznega dela in celotnega organizma.

Ko bomo na takšen način razumeli človeštvo kot enovit organizem, kjer vsi deli sodelujejo in si delijo skupne dobrine, bomo zaživeli v miru, blaginji in v zdravem okolju.

Za začetek si zamislimo vodo kot kri človeštva, ki napaja in hrani sleherno celico tega veličastnega bitja. Zaščitimo jo in ohranimo njeno javno dostopnost. Tako bomo veliko storili za svoje zdravje, za zdravje drugih in nenazadnje za zdravje naše velike družine – človeštva.

sobota, 5. junij 2021

Kdo se boji Levice?


"Vsem nam bo bolje, če bomo reformirali politično in poslovno kulturo tako, da bo manj prijazna do psihopatov in bolj prijazna do človeštva."

"Neenakost nas dobesedno ubija, tako posameznike kot družbo, njena dva glavna gonilna elementa pa sta monopolno poslovno vedenje ter požrešni direktorji in politiki. Oboje je posledica tega, da so politiko in posle prevzeli psihopati." (Thom Hartmann, 4. 6. 2021, Common Dreams: Psychopath-Driven Inequality Is Making Our Society Sick – Zaradi neenakosti, ki jo vodijo psihopati, je naša družba bolna).

Če ne bi bilo nevarno, bi rekli, da je smešno. Namreč to, da bi SDS in NSi prepovedali delovanje stranke Levica (Mladina, 4. 6. 2021). Pa ni smešno. Kaj tako groznega pa počne stranka Levica?

V Levici pravijo da so "v slovenski prostor po desetletjih neoliberalnega pragmatizma ponovno vpeljali socialno napredno politiko, ki prinaša rezultate: višja minimalna plača, višje pokojnine, višja socialna pomoč, zaprtje trgovin ob nedeljah." (Naprej v zeleno prihodnost: 4. redni kongres Levice)

Če smo natančni, so ta prizadevanja usmerjena k zmanjševanju neenakosti, ki sploh v zadnjem času pridobiva prav neverjetne razsežnost. Tako ima danes najbogatejši 1 % prebivalstva v rokah kar 43,4 % vsega svetovnega bogastva. V letu 2018 pa ima le 26 najbogatejših ljudi na svetu imelo toliko premoženja, kot najrevnejša polovica svetovnega prebivalstva. (Inequality.org) V Covid obdobju se je neenakost le še poglobila – povsod po svetu, tudi v Sloveniji.

Celo skupina najbogatejših držav G7 se je pred kratkim dogovorila, da bodo obdavčili multinacionalke, predvsem tehnološke velikane, ki se že leta uspešno izmikajo plačevanju davkov (Skupina G7 z 'zgodovinskim' dogovorom o obdavčitvi multinacionalk). Prav obdavčenje najbogatejših je eno najuspešnejših orožij proti preveliki neenakosti. Brez davkov pač ni mogoče financirati šolstva, zdravstva, policije, javne uprave; prav tako ni mogoče graditi in obnavljati javne infrastrukture itd.

Se torej najbogatejše kapitalistične države na svetu prizadevajo za bolj "socialno napredno politiko". Očitno se, saj so doumeli, da naglo poglabljanje neenakosti lahko vodi do hudih družbenih nemirov.

Levica si med drugim prizadeva tudi za "zeleno politiko". Samo največji tepci danes še vedno ne verjamejo v podnebne spremembe, v plastično onesnaževanje, izgubo biotske raznovrstnosti in v druge okoljske probleme, ki nas vodijo v vse bolj katastrofične planetarne razmere.

Morda pa želja po prepovedi stranke Levica zgolj pritrjuje uvodnim mislim Thoma Hartmanna, ki trdi, da je velikanska neenakost, ki ubija tako posameznike kot družbo, posledica tega, da je danes v poslovnem in političnem svetu veliko psihopatov. Prepovedati stranko, ki si prizadeva za večjo enakost, pravičnost in za zeleno politiko, je zatorej najverjetneje kar delo političnih psihopatov.