petek, 30. december 2022

Drugačno leto 2023


Prvi dan v novem letu je čisto običajen dan. A ker gre po dogovoru za prvi dan novega (koledarskega) leta, je nekaj posebnega, začetek nečesa novega. Zato si takrat vselej zaželimo veliko dobrega in lepega. V resnici bi si to lahko zaželeli vsak dan, kajti vsak dan je nov dan. In vsak je drugačen. Eni so sončni, drugi deževni, tretji hladni; eni polni obveznosti, drugi ležerni – vikendi, počitnice; eni nas razočarajo, prizadenejo, drugi nas razveselijo, presenetijo... Eno leto je kot daljši dan. Vselej drugačno od prejšnjih. Naj bo torej novo leto, 2023, drugačno. In upajmo, da lepo, srečno, veselo. Če pa vse ne bo šlo tako kot si želimo, pa se vsaj potrudimo biti srečnejši, veselejši, boljši, strpnejši, sočutnejši. In bo lepše, lažje. Torej, drugačno leto 2023.

sreda, 21. december 2022

V čigavem imenu


V čigavem imenu ob koncu leta
tako množično trošimo?
V imenu Kristusa, v imenu božiča,
praznika Kristusovega rojstva,
simbola Svetlobe in Ljubezni?
Kdaj nam je bilo rečeno,
naj tako množično kupujemo darila,
četudi imamo vsega dovolj?
Kaj ima to s Kristusom,
kaj ima to z Ljubeznijo?
Bogato obložene mize, kupi daril,
vsepovsod luči, prepolne trgovine,
koncerti, hrup, zabava…
Kaj pa najrevnejši, lačni,
po nepotrebnem bolni,
begunci, sirote, brezpravni,
izkoriščani, zapuščeni, pozabljeni…?
Mar ni Kristus govoril o njih.
Mar niso oni tisti, 
ki jim je namenjen božič?
Mar niso oni tisti, 
ki potrebujejo našo pozornost, 
naša darila?
Mar niso oni tisti,
s katerimi si moramo
deliti skupne dobrine,
ki so božja darila.
Tudi nam je podarjeno,
zakaj torej ne podarjamo naprej.
V čigavem imenu
torej praznujemo Božič?

nedelja, 18. december 2022

Kroženje snovi v človeški družbi


Kroženje snovi v naravi je temelj življenja na planetu, o čemer smo se učili že v osnovni šoli. Lahko tudi rečemo, da gre v osnovi za kroženje energije, kajti materija je dejansko zgoščena energija. Hrana se na primer v nekem organizmu pretvori bodisi v energijo (za življenje) bodisi gradi telo organizma. Vsako živo bitje naravi prejema in daje – tako so na primer rastline hrana za živali in tudi znotraj živalskega kraljestva so prisotne kompleksne prehranjevalne verige. Človek je del teh naravnih prehranjevalnih sistemov, ki jih zaradi svojega razuma obvladuje v svojo korist.

Vendar je kroženje snovi tudi temelj (ekonomskega) življenja v človeški družbi. Vsaj moralo bi biti. V človeški družbi kroženje snovi (izdelki, storitve; dobrine; blago) poteka na tri glavne načine: z menjavo, darovanjem in delitvijo.

Menjava in denar

Na hitro bi lahko rekli, da je temeljni mehanizem kroženja snovi v človeški družbi menjava blaga, ki  pretežno poteka s pomočjo denarja kot menjalnega sredstva. Večina takšne menjave poteka organizirano na tržnicah, trgih, v trgovinah, na borzah; nekaj pa tudi med posamezniki. Načeloma z menjavo na trgu, s posredovanjem denarja, ni nič narobe, a problem nastopi, ko izdelki in blago postanejo samo sredstvo za služenje denarja.

Denar postane osrednji vidik trgovanja, namesto da bi bil le pripomoček, za kar je bil tudi ustvarjen. Vendar denar ni nekaj slabega sam po sebi, temveč šele ko v rokah ljudi postane orodje za doseganje sebičnih ciljev – kopičenje bogastva, moči, prevlade. Denar je torej lahko orodje sebičnih človeških ravnanj ali pa orodje dobrega – v obliki dobrodelnosti ali vlaganja v resnični razvoj družbe in človeštva. Denar lahko namenite za nakup orožja ali za nakup hrane za najrevnejše ljudi. Človek je torej tisti, ki upravlja z denarjem – za dobre ali zle namene.

Ekonomija menjave (tudi tržna ali denarna ekonomija) je mehanizem za kroženje snovi v človeški družbi. Vendar je ta mehanizem pogosto zlorabljen za sebične namene. Zato imamo danes tako hude motnje v človeški družbi – na eni strani nakopičeno bogastvo in preobilje snovi (dobrin, izdelkov, storitev), na drugi strani pa veliko pomanjkanje ter posledično revščino, lakoto, nepotrebne migracije...

Darovanje in dobrodelnost

Dar oziroma darovanje je v primerjavi z menjavo daleč starejša oblika kroženja snovi znotraj človeške družbe. Kako močno je darovanje zaznamovalo človeško družbo, občutimo še danes. Obdarovanje, čeprav danes pretirano skomercializirano, je močna vez v družinskih in drugih skupnostih (prijatelji, sodelavci…). Antropologi ugotavljajo, da je bila ekonomija daru ekonomska "ureditev" večji del človeške zgodovine, menjava pa je bila rezervirana zgolj za poslovanje s tujci ali sovražniki.

Dobrodelnost je širši vidik ekonomije daru; pomeni predvsem darovati nekomu, ki ni član naše družine ali ožje skupnosti.

Medsebojna delitev

Poleg menjave in darovanja pa poznamo še eno obliko kroženja snovi v človeški družbi, in sicer medsebojno delitev oziroma ekonomijo delitve, ki je temeljni ekonomski odnos v ožji in širši družini (nekoč v plemenskih skupnostih). V družinah si delimo praktično vse dobrine. Če si jih ne bi, noben otrok ne bi odrasel, prav tako ne bi imeli starejših članov družine. Zato lahko rečemo, da je ekonomija delitve najbolj osnovna ekonomska ureditev človeštva in omogoča nemoteno kroženje snovi v človeški družbi.

Sodobni davčni sistemi so na primer ena od oblik medsebojne delitve, saj vsakdo, ki plačuje davke, prispeva k delovanju sistemov, ki omogočajo blaginjo za vse – zdravstvo, šolstvo, skupna infrastruktura itd.

Menjava, darovanje ali delitev?

Vse tri glavne oblike kroženja snovi v človeški družbi – menjava, darovanje in delitev – so danes prisotne. Problem je, da je tržna (denarna) menjava postala prevladujoča in je "zavzela" tudi področja, ki so ključnega pomena za blaginjo celotne skupnosti – zdravstvo, šolstvo, oskrbo z osnovnimi živili itd. Tržna ali denarna menjava nikoli ne more zadovoljiti temeljnih človekovih potreb vseh ljudi.

Z dobrodelnostjo (darili) sicer skušamo reševati velika nesorazmerja, ki jih ustvarja tržna menjava, a dobrodelnost lahko samo gasi požare, ne more pa rešiti temeljnega problema – izjemno neenakomerne in nepravične porazdelitve dobrin v človeški skupnosti.

To pa lahko dosežemo edino z medsebojno delitvijo dobrin, ki omogoča, da osnovne dobrine dosežejo slehernega člana človeške skupnosti. S tem pa lahko odpravimo revščino, lakoto, nepotrebno umiranje zaradi bolezni ter brezštevilne družbene konflikte.

Odgovor na vprašanje v naslovu se torej glasi: menjava, darovanje in medsebojna delitev lahko soobstajajo. Ko gre za osnovne človekove potrebe, moramo kot temelj uporabiti ekonomijo delitve. Ekonomija daru oziroma dobrodelnosti dopolnjuje ta sistem. Tržna menjava pa lahko pokriva ostala področja, ki niso neposredno povezana s preživetjem in blaginjo človeštva.



petek, 9. december 2022

Blog št. 666


666 je zaporedna številka tega zapisa oziroma bloga na strani Medsebojna delitev dobrin. Prvi zapis sem objavil avgusta 2007, odtlej pa torej že 666. To število samo po sebi ni nič posebnega, a ima danes večinoma negativen pomen. Ta pomen izhaja iz Svetega pisma, kjer je v Razodetju (13,17-18) zapisano: »Nihče ni smel ne kupovati ne prodajati, samo tisti, ki je imel žig, se pravi ime zveri ali število njenega imena. Tu je modrost. Kdor ima um, naj izračuna število zveri: je namreč število človeka. To število pa je šeststo šestinšestdeset.«

Število naj bi po nekaterih razlagah predstavljalo numerični zapis imena rimskega cesarja Nerona, ki je bil sovražno nastrojen do zgodnjih kristjanov. Danes je 666 na splošno sprejeto kot simbol zla. Vendar ne povsod. Kitajci taisto kombinacijo števil štejejo za nekaj zelo pozitivnega, odličnega, gre za zelo srečno kombinacijo in Kitajci dajo veliko na številke.

Kitajsko število šest 六 zveni kot 流 (liú), kar pomeni »flow« oziroma teči, krožiti, tok. Obstaja tudi popularna kitajska fraza, 六六大顺 (liù liù dà shùn), ki pomeni, da vse teče gladko. (steemit). 

Torej število 666 lahko štejemo tudi kot dobro število. Prav tako kot je medsebojna delitev dobrin namenjena dobremu. Zakaj danes v svetu, kjer je vsega dovolj, toliko ljudi trpi zaradi pomanjkanja dobrin? Ker pretok dobrin (flow of goods) ne teče gladko. Ker si bogate države prisvajajo dobrine, z njimi špekulirajo in ogromno služijo, hkrati pa spodbujajo pretirano potrošnjo dobrin med svojim prebivalstvom.

Zato imamo na eni strani vsega preveč in ogromno zavrženih dobrin, pri čemer prednjači hrana; na drugi strani pa vlada hudo pomanjkanje, ki vodi v lakoto, skrajno revščino, bolezni, prezgodnje smrti, migracije in družbene konflikte.

Z medsebojno delitvijo dobrin pa bi nasprotno lahko zagotovili bolj enakomeren in pravičen pretok dobrin in vse bi teklo bolj gladko. Z enakomernejšim pretokom dobrin pa bi pridobili vsi, saj bi se končali ali vsaj bistveno zmanjšali nekateri največji problemi sveta, ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku. Torej, poglejmo na stvari iz druge perspektive. Spremenimo naš pogled na svet, za začetek s številom 666.