petek, 13. januar 2023

Zdravnikova in ekonomistova prisega


Kaj imajo skupnega zdravniki in ekonomisti? Če odmislimo danes prevladujoči dobičkonosni interes, ki tako in drugače prežema celotno družbo, se eni in drugi ukvarjajo z zdravjem in blaginjo ljudi. Zdravniki bolj z zdravjem, ekonomisti bolj z blaginjo. Zdravje in blaginja pa sta tesno prepleteni kategoriji. Če živite v materialnem pomanjkanju oziroma revščini, bo tudi vaše zdravje slej ko prej trpelo; če pa nimate dostopa do zdravstvenih storitev, bo tudi vaša materialna blaginja slej ko prej načeta.

Zdravniki imajo svojo, Hipokratovo, prisego (grški zdravnik Hipokrat je živel 460–370 pr. Kr.), ki jih zavezuje k etičnemu ravnanju. Leta 1948 je bila posodobljena v obliki Ženevske deklaracije, ki je svojo zdajšnjo podobo dobila leta 2017. Ekonomisti takšne prisege nimajo, vsaj ne v univerzalno sprejeti obliki. Za zdravnike vemo »komu ali čemu« so zavezani? Pacientom in njihovemu zdravju. Komu ali čemu pa ekonomisti? Dobičku, kopičenju bogastva, denarju? Ne, zavezani so ljudem in njihovi blaginji. Njihovo poslanstvo najbolje opisuje 25. člen Splošne deklaracije človekovih pravic, prav tako iz leta 1948:

»Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.«

Zagotoviti zdravje in blaginjo za vse. To je ključna naloga ekonomistov! Zagotoviti kakovostno hrano in vodo v zadostnih količinah; oblačila; primerno stanovanje; sanitarno in komunalno ureditev; zdravstveno varstvo in izobraževanje; komunikacijsko in transportno infrastrukturo, energetsko oskrbo itd. To so temelji blaginje. Ekonomisti so potemtakem odgovorni za materialni vidik zdravstvenih storitev (bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravila, medicinske naprave in drugi materialni pogoji), naloga zdravnikov pa je zdravljenje ljudi. A žal so tudi številni dobri zdravniki postali le slabi ekonomisti, ki vidijo svoje poslanstvo v dobičku, kopičenju bogastva in denarju.

Zdravniki in ekonomisti naj opravljajo svoj poklic v dobro ljudi, vsak »po svoji poti«, vsak s svojimi sredstvi. Za zdravnike vemo kdo so, a morda vsi ekonomisti niti ne vedo, kje je njihovo mesto. Poklici, ki bi jih lahko šteli za ekonomske, so številni in predvsem tisti, ki skrbijo, da ekonomski sistem nemoteno deluje: direktorji in drugi odgovorni (menedžerji) v proizvodnih, pridelovalnih, storitvenih, trgovskih, energetskih podjetjih; bankirji in finančniki; politiki, ki sprejemajo ekonomske odločitve; ekonomski strokovnjaki (profesorji, znanstveniki) in še številni drugi.

Vsi ti poklici bi torej morali delovati za skupni cilj: vsakomur zagotoviti »življenjsko raven, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo«. Zatorej bi se morali zaobljubiti in se te zaobljube tudi držati, prav tako kot bi se svoje morali držati zdravniki. Kršiti zaobljubo pa je vsaj iz moralnega vidika zavrženo dejanje, če že ne nezakonito. V nadaljevanju zapišimo, kako bi lahko izgledala ekonomistova prisega (zaobljuba) kot »zmes« zdravniške prisege in Splošne deklaracije človekovih pravic, kajti, kot smo že dejali, se tako zdravniki kot ekonomisti ukvarjajo z zdravjem in blaginjo ljudi.

Ekonomistova zaobljuba

KOT ČLAN/-ICA EKONOMSKEGA POKLICA:

SVEČANO OBLJUBLJAM, da bom svoje življenje posvetil/-a službi človeštva;

ZDRAVJE IN BLAGINJA LJUDI bosta na prvem mestu, zato si bom PRIZADEVAL/A vsakomur zagotavljati življenjsko raven, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.

SPOŠTOVAL/-A bom neodvisnost in dostojanstvo vseh ljudi;

OHRANIL/-A bom kar največje mogoče spoštovanje do človekovega življenja;

NE BOM DOPUSTIL/-A, da starost, bolezen ali invalidnost, prepričanje, etnično ozadje, spol, nacionalnost, politična pripadnost, rasa, spolna usmerjenost, socialni položaj ali kateri koli drugi dejavnik vpliva na mojo dolžnost do sočloveka;

svoj poklic bom OPRAVLJAL/-A z vestjo in dostojanstvom ter v skladu z dobro ekonomsko prakso;

SPODBUJAL/-A bom čast in plemenite tradicije ekonomskega poklica;

svojim učiteljem, sodelavcem in študentom bom IZKAZOVAL/-A spoštovanje ter hvaležnost, ki si ju zaslužijo;

svoje ekonomsko znanje bom DELIL/-A v korist ljudi in za blaginjo človeštva;

SKRBEL/-A bom za svoje lastno zdravje, dobro počutje in sposobnosti z namenom zagotavljanja splošne blaginje po najvišjih standardih;

svojega ekonomskega znanja niti pod prisilo NE BOM UPORABLJAL/-A za namene kršenja človekovih pravic in svoboščin;

VSE TO svečano, svobodno in častno prisegam.

nedelja, 1. januar 2023

Ekonomija delitve 2023



O ekonomiji delitve že dolgo razmišljam in pišem. Pred dvajsetimi leti, leta 2003, sem izdal svojo prvo knjigo z naslovom K ekonomiji delitve. Sledile so še druge, pa blogi (Medsebojna delitev dobrin) ter članki in prevodi, ki so večinoma objavljeni na spletni strani Ekonomija delitve

V zadnjih dveh desetletjih so se zgodile številne krize – ekonomske, okoljske, politične, migrantske, vojaške, zdravstvene – ki zahtevajo nove rešitve in pristope. Eden takšnih obetajočih pristopov je zagotovo ekonomija delitve. In, verjeli ali ne, dejansko smo že stopili na to pot. 

Kako smo sploh lahko preživeli skorajda popolno zaprtje družbe ob nastopu pandemije koronavirusa? Z ekonomijo delitve. Kako lahko družba danes funkcionira ob velikanskih podražitvah hrane, energentov in vsega drugega? Z ekonomijo delitve. Morda temu ne rečemo tako, a brez številnih ukrepov pravičnejšega prerazporejanja družbenega bogastva (temeljni dohodek, izplačila podjetjem, gospodinjstvom in posameznikom, turistični boni itd.) bi že zdavnaj zakorakali v hudo ekonomsko in družbeno krizo.

Kaj sploh je ekonomija delitve? Morda si moramo še prej odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je ekonomija? Razumevanje ekonomije je namreč prvi korak k razumevanju ekonomije delitve.

Za ekonomijo lahko rečemo, da je področje človeške družbe, ki je "zadolženo" za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb in za zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje družbene skupnosti. Vsak človek za preživetje neizbežno potrebuje hrano, vodo, oblačila, stanovanje. To so najosnovnejše dobrine, ki pa jim lahko dodamo še zdravstveno varstvo in izobraževanje. Z vsemi temi pa so povezane še številne druge dobrine, ki vsakemu posamezniku in družbi kot celoti omogočajo preživetje, zdravje in blaginjo.

Ekonomija torej skrbi za materialni vidik človekovega bivanja. V praktičnem smislu je naloga ekonomskega področja pridelava in proizvodnja dobrin ter njihova distribucija oziroma porazdelitev. Ko govorimo o proizvodnji in pridelavi dobrin danes prevladuje kapitalistični proizvodni način, ki je izjemno učinkovit in nam zagotavlja brezštevilne izdelke in storitve ter omogoča visok življenjski standard.

Vendar je ta prevladujoči ekonomski model – lahko ga imenujemo kapitalistični, tržni, liberalni, neoliberalni ali kako drugače – izjemno nepravičen, in to predvsem na področju distribucije izdelkov in storitev (na splošno bi lahko rekli dobrin) med vse člane družbene skupnosti. Zato imamo tako obsežno revščino, ki generira številne krize - migrantsko, politično, ekonomsko, okoljsko itd. 

Hkrati pa je prevladujoči ekonomski model tudi družbeno in okoljsko zelo destruktiven, saj pretirana proizvodnja in potrošnja uničujeta okolje, vsesplošna tekmovalnost ekonomskih igralcev (držav, proizvodnih podjetij, bank, trgovin, posameznikov itd.) pa načenja družbene skupnosti.

Zato bi današnjo ekonomijo lahko poimenovali tudi ekonomija neomejene proizvodnje, tekmovalnosti in pretiranega trošenja.

Če želimo boljšo prihodnost človeštva in planeta moramo zatorej spremeniti ekonomijo in to predvsem na področju distribucije oziroma porazdelitve dobrin. Kajti v najširšem smislu si noben človek, nobeno podjetje in nobena država ne more absolutno lastiti skupnih dobrin človeštva – vodnih virov, pridelovalne zemlje, gozdov itd. Vsak človek je del Zemlje in zato upravičen do pravičnega deleža njenih dobrin, ki mu zagotavljajo preživetje ter v širšem smislu zdravje in blaginjo.

Ekonomija delitve temelji na bolj pravični porazdelitvi globalnih virov. Ni treba, da imamo vsi enako, temveč da imamo vsi dovolj. Nihče na planetu ne bi smel trpeti pomanjkanja osnovnih dobrin. Zato ekonomija delitve že v osnovi temelji na medsebojnem sodelovanju in solidarnosti. S tem pa je povezana tudi odgovornost do celotne človeške skupnosti in do skupnega okolja.

Ekonomija delitve torej pomeni predvsem spremembo naših ekonomskih odnosov – od tekmovanja k sodelovanju, od kopičenja k pravični delitvi, od potrošništva k zmernosti.

Zato je ekonomija delitve ekonomija prihodnosti.

Naj se ta prihodnost začne leta 2023.