nedelja, 23. januar 2011

Zenger Farm, kako deliti delo in – kokoši

Kako delati na svežem zraku, se družiti s prijetnimi ljudmi in zraven »zaslužiti« še nekaj svežih in zdravih jajc? Zenger Farm je posestvo v bližini ameriškega mesta Portland. Mestna oblast je tudi lastnik posestva, medtem ko z njim upravlja skupina prostovoljcev, ki so organizirani v neprofitno Skupino prijateljev posestva Zenger (Friends of Zenger Farm).


Na posestvu 40 prostovoljcev goji približno 70 kokoši. Edino plačilo, ki ga prejmejo, so jajca, ki jih znesejo kokoši; poleti jih vsak član dobi približno ducat tedensko, pozimi nekaj manj. Seveda bi marsikdo rekel, da se za nekaj jajc ne splača delati na posestvu, a ne gre samo za zaslužek; za meščane je delo zunaj vsekakor koristno, hkrati pa gre tudi za druženje, za katerega v hitrem mestnem tempu preprosto nimamo časa.

Posestvo Zenger Farm redno obiskujejo šolarji, ki se marsikaj naučijo o delu na kmetiji, pridelavi hrane in naravi na splošno. Sara Cogan, direktorica posestva Zenger Farm, ki deluje v sklopu kooperative Eastside Egg, pravi, da gre pri tem za »delitev dela in za delitev dobrin, pri čemer se ne uporablja denarja, za vključenost v dejansko proizvodnjo hrane in skrb za živali. Kar je res čudovito.«

Jasno je, da se člani skupine s delom na posestvu ne morejo preživljati in da se takšno delo v resnici ne splača. A čas je že, da presežemo logiko, da je naše delo smiselno le, če se nam splača. To je pogubna logika, ki je svet pripeljala do krize, v kateri smo se znašli.

Delo je lahko tudi veselje, druženje; skrb za naravo, za drugega, za živali. Mar se to ne splača? Na ekonomijo ne smemo gledati zgolj z vidika »kaj bomo imeli mi od tega«, temveč moramo »videti« tudi preko tega: kaj ima od tega skupnost, kaj narava in kaj drugi ljudje. Ali pa naj bo naše delo preprosto opravljeno iz čistega veselja.

torek, 18. januar 2011

Lending Club - posojanje zaradi posojanja

Lending Club (slovensko »Klub za posojanje«) je spletna finančna skupnost, ki neposredno povezuje posojilodajalce in posojilojemalce. Lending Club je začel delovati leta 2007; njegovo poslanstvo je ustvariti alternativo obliko klasičnim bankam.


Prednosti takšnega načina poslovanja so:

- dostop do denarja v nekaj minutah;
- če si sposojate, se lahko pogajate za posojilo in takoj dobite višino obrestne mere;
- če investirate, lahko takoj odprete račun in začnete oblikovati portfelj (kombinacijo vložkov), ki vam omogoča boljši zaslužek kot druge naložbe podobnega tveganja;
- vse se odvija elektronsko (online), zato je ves proces hiter, zaupen, zaseben in varen.

Do začetka leta 2011 je bilo preko tega sistema zbranih 200 milijonov $. Investitorjem je bilo izplačano preko 15 milijonov $ obresti; povprečni donos pa je dosegel 9,68 %.

Obrestne mere za posojilojemalce so različne glede na oceno tveganja. Investitorji oziroma posojilodajalci lahko vložijo denar za konkretnega izposojevalca ali glede na vrsto posojila; za konkretno posojilo pa je odgovorna institucija Lending Club. Posojilodajalci pa lahko kombinirajo več vrst posojil (portfelj), najmanjši vložek je 25 $.

Lending Club nadzorujejo ameriški finančni nadzorniki, namenjen pa je zgolj ameriškim državljanom. Podoben sistem je Zopa, ki deluje v Veliki Britaniji.

Lending Club je torej spletna finančna platforma, ki povezuje tiste s presežkom denarja s tistimi, ki ga potrebujejo. Prednosti takšnega bančništva so, da odpade ogromen bančni aparat, ki bistveno podraži posojila. Posoja se realni denar, ne pa tako kot pri klasičnih komercialnih bankah, ki s posojili ustvarjajo nov denar.

Lending Club in sorodne oblike predstavlja alternativo vsemogočnim bankam in dejansko predstavljajo bistvo bančništva: presežki denarja se namenjajo neposredno posojanju, ne pa špekuliranju ali megalomanskim kreditom, ki niso nikoli vrnjeni.

četrtek, 13. januar 2011

Clothing Exchange – velika trgovina, kjer je vse zastonj

Predstavljajte si ogromno trgovino z oblačili, kjer je vse zastonj. V Avstraliji so že leta 2004 začeli z zanimivo idejo delitve oblačil, čevljev in modnih dodatkov na posebnih sejmih. 
 
Clothing Exchange (kar v slovenščini pomeni »zamenjava oblačil«) je začela Katherine Luckins, ki je s tem želela zmanjšati pretirano potrošnjo v Avstraliji in s tem zmanjšati pritisk na okolje. Tovrstni sejmi se zaenkrat odvijajo v mestih Melbourne, Sydney, Adelaide, Perth in Brisbane.
 
Osnovni namen projekta je spodbujati k ponovni uporabi oblačil, čevljev in modnih dodatkov, s čimer bi zmanjšali potrebo po novih izdelkih, ki zahtevajo veliko izrabo novih naravnih virov. Oblačilna industrija – z vidika obremenjenosti okolja – spada med zelo potratne. Že pridelava bombaža zahteva velike količine vode in pesticidov, kasnejša predelava pa še veliko kemičnih dodatkov in transport na velike razdalje (glej The Story of Stuff – Zgodbo o stvareh).
 
Kako potekajo sejmi
 
Sejmi zahtevajo relativno malo: večji prostor in enostavno opremo (stojala, obešalnike in ogledala). Udeleženci vnaprej, preko spleta, rezervirajo svoje karte. Na sejem lahko vsakdo prinese največ šest oblačil, parov čevljev ali modnih dodatkov, ki jih ne namerava več nositi oziroma uporabljati in za vsak kos dobi »denar« - en žeton. Vsak kos garderobe pregleda komisija. V približno pol ure osebje (vsi so prostovoljci) po »trgovini« razpostavi oblačila, čevlje in modne dodatke, medtem pa udeleženci v preddverju klepetajo ob koktailu in piškotih.
 
Ko se »trgovina« odpre, vsakdo lahko pomeri in izbere šest kosov garderobe, ki jih ob izhodu plača z žetoni. Sam dogodek ima tudi družabni značaj, saj se udeleženci med seboj posvetujejo ali se preprosto družijo. Če kaj oblačil ostane, ker morebiti kdo ne »zapravi« vseh žetonov, se preostali kosi podarijo dobrodelnim organizacijam. Na takih sejmih se znajde veliko kosov izjemno kvalitetnih izdelkov najuglednejših svetovnih modnih znamk.
 
Torej, če se v letu dni naveličate svojega oblačila ali torbice, vam tega ni potrebno zavreči, saj bo to mogoče komu drugemu povsem primerno za uporabo; vi pa si tudi izberete nekaj lepega in še kupiti vam ni treba nekaj novega. Torej gre za vaš finančni prihranek in vaš prispevek k ohranitvi okolja. Samo sejem je potrebno organizirati.
 
Medsebojna delitev dobrin res ponuja neomejene možnosti.

sobota, 8. januar 2011

Zimride – zakaj bi se vozili sami

 

V avtomobilih se pogosto vozimo sami, kar je potratno tako z ekonomskega kot z ekološkega vidika. Spletno omrežje Zimride je preprost način, kako najti prijatelje, sošolce ali sodelavce, ki se vozijo po istih poteh - v službo, šolo, na fakulteto ali kam drugam. S kombinacijo socialnih omrežij in posebnega računalniškega programa, ki poišče najoptimalnejšo pot za uporabnike storitve, postane delitev sedežev v avtu enostavna.
 
Zato spletno omrežje Zimride, ki deluje v ZDA, omogoča družaben, trajnosten in sprejemljiv način transporta. Kar pomeni, da udeleženci prihranijo denar in prispevajo k manjšim izpustom toplogrednih plinov. Zimride se osredotoča predvsem na gimnazijska, univerzitetna in podjetniška okolja, kjer je veliko potreb po prevozih.
 
Zimride si »pomaga« s Facebook omrežjem, v okviru katerega je že tako in tako veliko informacij o drugih uporabnikih (prijateljih) ter drugih koristnih podatkov, ki koristijo članom omrežja Zimride. Poleg tega Zimride omogoča tudi sodelovanje v sistemu Zipcar in podobnih sistemih za delitev avtomobilov – kar pomeni, da gre še za dodatne prihranke in še bolj trajnostne načine prevoza.
 
Samo v prvem mesecu delovanja se je v omrežje Zimride registriralo preko 1.700 uporabnikov. V univerzitetnem kampusu Boulder (v ameriški zvezni državi Kolorado) so v enem letu opazili za 20 % manj prošenj za stalna parkirna mesta, kajti mnogi študentje in zaposleni se namesto sami, zdaj vozijo skupaj.

četrtek, 6. januar 2011

EcoSharing - Facebook delitev

EcoSharing ali po slovensko »EkoDelitev« je sodobna oblika delitve različnih stvari med prijatelji. Prijatelji in družinski člani so si od nekdaj posojali in delili različne stvari, z novimi tehnologijami pa to lahko počnemo na novi ravni – v okviru največjega globalnega socialnega omrežja Facebook.

EcoSharing je Facebook aplikacija (program razvit posebej za Facebook), ki omogoča delitev stvari z prijatelji, ki jih sami izberemo. Aplikacija omogoča, da stvari, ki jih trenutno ne rabite in objavite na spletu, vidijo samo vaši izbrani prijatelji. Z njimi se potem sami dogovorite o izmenjavi določenih stvari.

Prav tako, kot pri drugih oblikah delitve s takšno izmenjavo dobrin:
- prihranimo denar;
- zmanjšamo količino odpadkov, ker ne potrebujemo toliko novih stvari;
- damo v uporabo stvari, ki jih trenutno ne potrebujemo in
- dobimo dostop do številnih uporabnih stvari, ki jih ponujajo drugi.

EkoSharing je torej ekološki in – prijateljski.

ponedeljek, 3. januar 2011

»Knjižnična« izposoja/delitev dobrin

Tako, kot smo v knjižnicah že dolgo vajeni izposojanja oziroma delitve knjig, je mogoče organizirati tudi druge oblike izposoje/delitve dobrin. V praksi v številnih skupnostih že lep čas delujejo izposojevalnice orodja za hišna opravila, za vrtno orodje, za športne rekvizite itd.

Na takšen način pa bi lahko izposojali tudi številne druge dobrine. Dejansko namreč veliko stvari potrebujemo zgolj občasno. Možnosti so seveda spet različne. Člani neke skupnosti (stanovanjski blok, šola, društvo itd.) lahko sami naredijo »seznam stvari«, ki jih lahko ponudijo drugim v začasno uporabo. Lahko pa sistem izposoje/delitve dobrin organizira lokalna skupnost, dobrodelna organizacija ali podjetje (profitno ali neprofitno).

Podjetniška izposoja/delitev dobrin

Proizvodna podjetja ali trgovine bi lahko nekatere proizvode preprosto izposojale – za plačilo, a ne previsoko. V bistvu to pomeni večkratno »prodajo« izdelkov, kar v končni fazi lahko pomeni celo boljši zaslužek od enkratne prodaje, hkrati pa je to tudi dobra promocija podjetja in njegovih izdelkov. Predvsem izposoja športnih rekvizitov je že sedaj precej razvita (npr. smuči, sanke, čolni), a izposoja/delitev stvari ima praktično neomejene možnosti. Informacijsko-komunikacijske tehnologije omogočajo enostaven pregled ponudbe, rezervacij in tudi plačevanja.

V prihodnosti bomo imeli velike oddelke znotraj trgovin ali podjetij, kjer bo možna enostavna izposoja nekaterih dobrin. Tudi tu se odpira več možnosti: »kupci« bodo sami prišli po želeno dobrino in jo "na licu mesta" plačali ali pa jo bodo preprosto rezervirali, plačali preko spleta in jo prejeli preko različnih oblik dostave.

Nekatere dobrine bomo seveda še naprej kupovali (hrana, vsakdanja oblačila, kozmetika itd.), nekatere pa si bomo zgolj izposodili oziroma delili z drugimi za določen čas (npr. orodje za hišna in vrtna opravila, opremo za kampiranje in občasne športne aktivnosti, sesalec za globinsko čiščenje itd.). Možna bo seveda tudi dostava na dom, podjetja pa bodo lahko sproti vzdrževala vrnjene dobrine.

Takšen sistem ne bo pomenil manj, temveč več delovnih mest; namesto proizvodnje več dobrin, bo poudarek na proizvodnji manj, a bolj kvalitetnih dobrin. Z delitvijo dobrin se bodo torej odprla nova delovna mesta: za izposojanje, dostavo, servis, svetovanje itd.

Tudi uporabniki sami si bodo preko spletnih omrežij lahko izmenjevali izkušnje, opozarjali na nepravilnosti ali podjetjem dajali pobude za izboljšanje izdelkov in storitev. Z delitvijo dobrin se nam torej odpira polje izjemnih možnosti.