Današnja kriza je vsaj na videz nerešljiva. Nakopičeni dolgovi so “zanka na vratu” posameznikov, podjetij in držav. Bolj, ko se trudimo z reševanjem krize, bolj zategujemo zanko. Povečujemo konkurenčnost, privatiziramo dobrine, rešujemo banke, zmanjšujemo stroške itd. - a z vsakim od teh ukrepov smo samo še na slabšem.
Propadanje “starega” ekonomskega sistema
Najprej si moramo priznati, da današnji prevladujoči ekonomski sistem preprosto ni več ustrezen. Na srečo se tega zaveda vedno več ljudi.
Konkurenčnost, ki je le druga beseda za tekmovanje, je morda res dobra v športu, v ekonomskem sistemu pa je strahovito destruktivna. Kako naj majhen afriški kmetovalec konkurira oziroma tekmuje z globalno korporacijo kot je na primer Monsanto (ena največjih svetovnih proizvajalk gnojil, škropiv, gensko spremenjenih semen itd.), ki ima armado pravnikov, ogromna finančna sredstva in izjemen politični vpliv. Ekonomska tekma je bolj destruktivna in povzroča več žrtev kot prava vojna s tanki, letali in drugo najsodobnejšo vojaško opremo. Poleg človeških žrtev pa ekonomska tekma uničuje naravne okoljske sistetme, ki podpirajo celotno življenje na planetu Zemlja.
Poleg vsesplošne tekmovalnosti je problem današnjega ekonomskega sistema njegova osrediščenost na denarju. Vendar denar ni bistvo ekonomskega sistema družbe. V središču ekonomskega sistema so oziroma morajo biti dobrine, ki omogočajo posameznikom in družbi kot celoti zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb. Denar je po svoji naravi zgolj pripomoček, ki omogoča lažje kroženje oziroma distribucijo dobrin med ljudmi - v ta namen je bil denar tudi ustvarjen, “izumljen”.
Ljudje pa smo denar postavili na “prestol” ne samo ekonomskega sistema, temveč celotne družbe. Denar danes ni samo sredstvo za bogatenje, temveč je postal končni cilj skorajda sleherne človekove dejavnosti. Ljudje večinoma ne delamo iz veselja, užitka ali za dobro drugih, temveč za denar. In pravimo, da tako pač je, da je družba takšna. Vendar smo takšno družbo ustvarili sami in jo ustvarjamo še naprej.
Nov ekonomski sistem
Nobenega resnega razloga ni, da še naprej delamo po starem. Ekonomski sistem ne izhaja iz nekih “naravnih” ali “božjih” zakonitosti, temveč je izključno rezultat človekovih aktivnosti. Kar pomeni, da ta sistem človek lahko spremeni; kadarkoli želi.
V središče ekonomskega sistema moramo postaviti dobrine in zagotoviti, da bodo te dobrine dosegle slehernega prebivalca planeta. Ne gre za to, da bi morali imeti vsi enako, temveč gre za vzpostavitev ekonomskega sistema, ki bo slehernemu prebivalcu planeta omogočil (vsaj) zadovoljevanje njegovih osnovnih potreb (po hrani, pitni vodi, primernem prebivališču, zdravstvenemu varstvu in izobraževanju). Gre za pravičnost, človečnost, za dostojanstvo slehernega človeka.
Namesto danes vsesplošno sprejetega tržnega mehanizma, ki temelji na tekmovanju in ki distribucijo (porazdelitev) dobrin pogojuje z denarjem, moramo v središče novega ekonomskega sistema postaviti medsebojno delitev (ang. share). Medsebojna delitev je ekonomski mehanizem, ki temelji na sodelovanju in inteligentnem ter sofisticiranem sistemu distribucije dobrin. Danes imamo infrastrukturo (informacijsko, komunikacijsko in transportno) ter tehnologijo, s katero lahko globalne dobrine hitro dosežejo sleherni kotiček planeta in slehernega prebivalca Zemlje. Nobenega razloga ni, da bi kdorkoli stradal ali umiral zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin kot so hrana, voda in zdravila.
Tržni mehanizem še vedno lahko obstane, vendar ne na področju distribucije ključnih dobrin, ki omogočajo preživetje oziroma blaginjo človeštva. Trg kozmetike je nekaj povsem drugega kot trg vode. Trg vode, osnovnih prehrambenih proizvodov, energetskih virov, gozdov, temeljnega človeškega znanja preprosto ne sme obstajati; tem trgom ne moremo in ne smemo prepustiti usode celotnega človeštva.
Medsebojna delitev, ki temelji na sodelovanju in sofisticirani porazdelitvi globalnih dobrin, je zato temelj nove ekonomske dobe. Drugače krize, na planetu s preko 7 milijardami ljudmi in omejenimi dobrinami, sploh ne moremo rešiti.
torek, 26. marec 2013
nedelja, 10. marec 2013
O ekonomiji delitve
Današnja kriza ni enostavno rešljiva. Varčevanje, ki je danes glavna politika zlasti v Evropi, se ni obneslo. Vendar, če uberemo nasprotno pot in z različnimi ekonomskimi ukrepi pospešimo potrošnjo, potem bomo le še bolj zaostrili grozečo ekološko krizo in še posebej proces segrevanja našega planeta.
Kako potem rešiti krizo, ohraniti blaginjo, pomagati revnim in hkrati rešiti okoljske probleme? Kako z manj dobrinami zadovoljiti enako ali še več potreb številnega Zemeljskega prebivalstva?
Bistveno moramo spremeniti naš odnos do dobrin. Dobrine niso namenjene kopičenju moči in bogastva, temveč zadovoljevanju potreb ljudi. Vsega, kar potrebujemo, nam ni potrebno imeti v lasti. Bolj pomembno je, da imamo dostop do dobrin, ko jih potrebujemo.
Zato moramo razmišljati o medsebojni delitvi dobrin, ki preprosto pomeni, da si na različne načine delimo, izmenjujemo, izposojamo ali kako drugače omogočamo pravičnejšo in trajnejšo porazdelitev dobrin.
Danes že poznamo celo vrsto ekonomskih oblik, ki temeljijo na medsebojni delitvi dobrin; s skupnim imenom jim rečemo ekonomija delitve.
Kako potem rešiti krizo, ohraniti blaginjo, pomagati revnim in hkrati rešiti okoljske probleme? Kako z manj dobrinami zadovoljiti enako ali še več potreb številnega Zemeljskega prebivalstva?
Bistveno moramo spremeniti naš odnos do dobrin. Dobrine niso namenjene kopičenju moči in bogastva, temveč zadovoljevanju potreb ljudi. Vsega, kar potrebujemo, nam ni potrebno imeti v lasti. Bolj pomembno je, da imamo dostop do dobrin, ko jih potrebujemo.
Zato moramo razmišljati o medsebojni delitvi dobrin, ki preprosto pomeni, da si na različne načine delimo, izmenjujemo, izposojamo ali kako drugače omogočamo pravičnejšo in trajnejšo porazdelitev dobrin.
Danes že poznamo celo vrsto ekonomskih oblik, ki temeljijo na medsebojni delitvi dobrin; s skupnim imenom jim rečemo ekonomija delitve.
Naročite se na:
Objave (Atom)