"Vsi ljudje smo genetsko enaki v 99,9 odstotkih." (NIH)
Danes vemo, da smo si vsi ljudje po svoji naravi zelo podobni. Genetiki pravijo, da je med nami le 0,1 odstotka razlik. Ta majhen delež pa je dovolj za vso našo raznolikost – po barvi kože in las, izgledu, velikosti, spolu itd. Hkrati pa se zdi, da so med nami nepremostljive razlike. Razmislimo, kakšne pravzaprav so te razlike?
Začnimo naš razmislek z narodi in državami. Že tu se pojavijo razlike – kdo velja za "pravega" in kdo ne. Nekateri narodi imajo svojo državo. Na primer, Francozi kot narod živijo v Franciji kot državi. Vendar v Franciji živijo tudi pripadniki številnih drugih narodnosti, medtem ko mnogi Francozi prebivajo v drugih državah. Po drugi strani pa nekateri narodi sploh nimajo svoje države, kot na primer Kurdi, čeprav njihovo število znaša približno 25 milijonov.
Kaj pravzaprav je narod? Če poenostavimo, je to skupina ljudi, ki si deli nekatere skupne značilnosti, kot so jezik, kultura, zgodovina, tradicija, okolje itd. Na podoben način, kot se identificiramo s svojo družino, kjer nas povezujejo sorodstvene vezi, se na širši ravni identificiramo s širšo družino, ki ji pravimo narod. Čeprav z drugimi pripadniki naroda nismo nujno sorodstveno povezani, čutimo povezanost preko skupnih značilnosti, ki smo jih že omenili.
Problem pa nastopi, ko začnemo druge narode (ali skupine) "meriti" in soditi glede na čustveno obarvane lastnosti oziroma predsodke: leni, goljufivi, necivilizirani, nasilni, neumni, nesposobni, itd. Te lastnosti oziroma predsodki seveda vedno pripisujemo drugim in se razlikujejo od "naših" lastnosti, kot so delavnost, poštenost, prijaznost itd. Tako se ločujemo med seboj na podlagi teh "lastnosti".
Predsodki (že samo ime pove, da gre za "vnaprejšnjo sodbo", ki ne izhaja iz naših izkušenj, ampak je naučena) so še zlasti močno orodje politikov, ki jih izkoriščajo za lastno popularnost in interese. Predsodki so čustvene "sodbe" o drugih skupinah in narodih, ki, okrepljeni z močjo medijev in vplivnih ljudi (običajno politikov), prerastejo v sovraštvo, ki je "gorivo" za vojne.
Pri tem se spomnimo znamenite misli Nelsona Mandele: "Nihče se ne rodi s sovraštvom do drugega človeka zaradi barve njegove kože, preteklosti ali religije. Ljudje se morajo sovraštva priučiti, in če se lahko naučijo sovražiti, se lahko naučijo tudi ljubiti, saj je ljubezen za človeško srce naravnejša kot njeno nasprotje."
Vzroki za sovraštvo lahko vključujejo religijo, barvo kože, spol, prepričanje, politično usmeritev in številne druge dejavnike. Kljub raznolikosti teh vzrokov so mehanizmi vselej enaki: majhne medsebojne razlike se lahko izkoristijo za ustvarjanje predsodkov; iz njih se razvije sovraštvo, ki opravičuje in spodbuja nasilje, ter nazadnje lahko vodi v vojne.
Če dobro premislimo in se potrudimo spoznati druge narode, tradicije in kulture, kmalu spoznamo, da smo si "bolj podobni, kot smo si različni," če uporabimo besede Maye Angelou. Različnost ni nekaj, kar nas ogroža; prej bi rekli, da nas obogati. Si res želimo živeti v svetu, kjer smo si 100-odstotno enaki?
"V manjših stvareh se razlikujemo, v večjih pa smo si enaki." (Maya Angelou: Človeška družina)
Velika večina ljudi si želi živeti v miru in blaginji. Hrepenimo po službi, stanovanju, zadostni hrani in zdravstvenem varstvu; prizadevamo si poskrbeti za svoje otroke, starše in sorodnike ter živeti v zdravem okolju. Če rečemo malce na pamet, to si želi 99,9 odstotka ljudi po svetu. Morda se razlikujemo v manjših stvareh, vendar so te večje, ki smo jih omenili in so povezane z našim življenjem, povsod enake. Zakaj potem sovražimo druge ljudi, če smo si tako zelo podobni?
Razmišljajmo o drugih ljudeh kot o članih naše družine. Priznajmo si, da smo si zelo podobni, in tisto malo razlik vzemimo kot nekaj pozitivnega, nekaj, kar nas obogati; nekaj, kar bi morali občudovati, ne pa sovražiti. Živeti skupaj s člani svoje družine pomeni sodelovati in si deliti dobrine; skrbeti za skupno okolje ter živeti v miru drug ob drugem. To je družinsko življenje na Zemlji, ki je skupni dom človeštva.
Vzroki za sovraštvo lahko vključujejo religijo, barvo kože, spol, prepričanje, politično usmeritev in številne druge dejavnike. Kljub raznolikosti teh vzrokov so mehanizmi vselej enaki: majhne medsebojne razlike se lahko izkoristijo za ustvarjanje predsodkov; iz njih se razvije sovraštvo, ki opravičuje in spodbuja nasilje, ter nazadnje lahko vodi v vojne.
Če dobro premislimo in se potrudimo spoznati druge narode, tradicije in kulture, kmalu spoznamo, da smo si "bolj podobni, kot smo si različni," če uporabimo besede Maye Angelou. Različnost ni nekaj, kar nas ogroža; prej bi rekli, da nas obogati. Si res želimo živeti v svetu, kjer smo si 100-odstotno enaki?
"V manjših stvareh se razlikujemo, v večjih pa smo si enaki." (Maya Angelou: Človeška družina)
Velika večina ljudi si želi živeti v miru in blaginji. Hrepenimo po službi, stanovanju, zadostni hrani in zdravstvenem varstvu; prizadevamo si poskrbeti za svoje otroke, starše in sorodnike ter živeti v zdravem okolju. Če rečemo malce na pamet, to si želi 99,9 odstotka ljudi po svetu. Morda se razlikujemo v manjših stvareh, vendar so te večje, ki smo jih omenili in so povezane z našim življenjem, povsod enake. Zakaj potem sovražimo druge ljudi, če smo si tako zelo podobni?
Razmišljajmo o drugih ljudeh kot o članih naše družine. Priznajmo si, da smo si zelo podobni, in tisto malo razlik vzemimo kot nekaj pozitivnega, nekaj, kar nas obogati; nekaj, kar bi morali občudovati, ne pa sovražiti. Živeti skupaj s člani svoje družine pomeni sodelovati in si deliti dobrine; skrbeti za skupno okolje ter živeti v miru drug ob drugem. To je družinsko življenje na Zemlji, ki je skupni dom človeštva.
