Če bomo mi ali naši zanamci, upajmo, nekoč opisovali današnji čas, ga bomo najverjetneje najbolje opisali kot »čas norosti«. Kako pa sploh opredeliti norost? Poglejmo v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), kjer je norost opisana kot »nespametno, neumno dejanje ali ravnanje« oziroma kot nekaj, »kar je podobno duševni bolezni: ljudi je obsedla nerazumljiva norost«. Morda lahko danes govorimo kar o splošni Norosti, ki prežema celotno družbo.
Norost vojne
Vojne so norost same po sebi. Koristijo le peščici – predvsem trgovcem z orožjem in politikom, ki si z vojno utrjujejo oblast ali prikrivajo svojo nesposobnost in nepriljubljenost. Večini pa prinašajo neposredno ali posredno trpljenje in pomanjkanje. Današnji politiki, še posebej tako imenovani zahodni (ZDA, EU), so popolnoma pozabili lekcije iz 1. in 2. svetovne vojne ter postali tihi ali glasni podporniki vojn v Ukrajini, Gazi, Libanonu, Sudanu, če omenimo le največje konflikte. Kot da bi jih zajela kolektivna norost. Politiki danes celo govorjenje o miru obsodijo kot nekaj sovražnega in grešnega – kar je le še en dokaz njihove norosti. Žal pa je res tudi to, da je velik del javnosti sprijaznjen z vojnami in večinoma molči, kar politikom pušča proste roke pri njihovih norostih.
Norost revščine
Medtem ko superbogataši odhajajo na turistične sprehode v vesolje, saj zanje na Zemlji ni več nič dovolj vznemirljivega (in ker so seveda »patološki narcisi«), v svetu strada med 713 in 757 milijoni ljudi, kar pomeni vsakega enajstega Zemljana (Stanje prehranske varnosti in prehrane v svetu 2024). Medtem ko razni chefi za stotine evrov prodajajo »umetniške« krožnike hrane, si več kot tretjina svetovnega prebivalstva – približno 2,8 milijarde ljudi – ne more privoščiti zdrave prehrane.
Podnebna norost
Medtem ko se en del sveta utaplja v poplavah, drugi del gori ali trpi zaradi suše, politiki opuščajo podnebne ukrepe, saj naj ti ne bi škodovali ljudem in gospodarstvu. To je norost. Bistvo podnebnih ukrepov je namreč prav v tem, da rešijo ljudi pred podnebno katastrofo in ob tem, seveda, tudi gospodarstvo.
Norost dobrega
V teh norih časih je že skoraj absurdno govoriti o pogajanjih in miru, o pravični delitvi dobrin, o preprostejšem življenjskem slogu, o solidarnosti in sočutju. Kot da je vse, kar je dobro, postalo norost.
