Bivanje v skupnosti je za posameznika vedno predstavljalo neko korist. Večja varnost in lažje zadovoljevanje osnovnih potreb sta že od nekdaj verjetno najpomembnejša razloga, da živimo v najrazličnejših skupnostih – družinah, plemenih, klanih, državah itd..
Skupnost, ki ni sposobna izpolniti teh dveh temeljnih razlogov oziroma ciljev skupnega bivanja za vse njene člane, je nestabilna in konfliktna. Ljudje so nezadovoljni, frustrirani, voditelji pa se za ohranitev svojih položajev zatekajo v nasilje ali manipulacije ter posledično postanejo skrajno nepriljubljeni.
A katere so sploh osnovne človekove potrebe? Zdi se, da je z gospodarskim razvojem potreb vedno več, a tisti, ki to trdijo – predvsem zagovorniki današnjega brezmernega potrošništva – v resnici govorijo o nečem drugem, o človekovih željah. Te so v resnici brezmejne, njih je mogoče spodbujati z vsemi triki današnjega mogočnega potrošniško-komercialnega sistema.
Osnovne človekove potrebe pa so vedno enake, resda se z razvojem družbe nekoliko spreminjajo, postajajo kompleksnejše, a bistvo ostaja: osnovne človeške potrebe so tiste potrebe, od katerih zadovoljevanja je odvisno človekovo preživetje. Ne moremo preživeti brez hrane in vode, brez oblačil in primernega bivališča, v današnjem kompleksnem okolju pa tudi ne brez osnovnega zdravstvenega varstva in osnovnega izobraževanja.
Brez možnosti, da lahko zadovoljujemo te potrebe, ne moremo živeti kot prava človeška bitja in ne moremo izraziti svojih potencialov. Brez možnosti zadovoljevanja teh potreb smo samo lupine, zombiji, brezkrvne sence človeških bitij. In takšnih je vsaj 852 milijona ljudi po svetu, med njim zelo veliko otrok, ki so podhranjeni in ki ne vedo, kdaj bodo prihodnjič jedli, če sploh bodo. Ali 1,3 milijarde ljudi, ki nimajo dostopa do čiste pitne vode. Ali še več: 2 milijardi ljudi, ki živita v hudi revščini.
Zadovoljevanje osnovnih potreb slehernega njenega člana, mora biti prednostna naloga vsake skupnosti – od družine preko države do globalne skupnosti. Brez zadovoljevanja teh potreb ne moremo zagotoviti ne varnosti in ne miru, pa četudi nakopičimo še tako velike količine orožja in še tako številne armade.
Možnost zadovoljevanja osnovnih potreb, varnost in mir pa so temelji blaginje. A samo, če so zagotovljeni vsem. In pot do blaginje vodi preko medsebojne delitve dobrin. Pravičnejša porazdelitev dobrin je zato ključ za blaginjo človeštva, ki je ključ za mir, ki je ključ za prihodnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar