A nagel tehnološki razvoj ima tudi temnejše plati, ki jih dobro poznamo: velikanske razlike med ljudmi v smislu porazdelitve dobrin, tehnologij in bogastva na splošno ter vse bolj uničeno okolje.
Lahko rečemo, da naglemu razvoju znanosti in tehnologije ni sledil primeren razvoj človeške družbe. Stari odnosi sebičnosti, pohlepa, tekmovanja in ločenosti so v času naglega gospodarskega razvoja postali bolj destruktivni kot kdajkoli prej. Uničevalna kombinacija starih odnosov in novih tehnologij je svoj vrhunec dosegla v obeh svetovnih vojnah; takrat sta se znanost in razvoj tehnologij povsem »posvetila« uničevanju ljudi in celotnih narodov.
Vendar tudi danes ni dosti drugače. Gospodarski razvoj v dobršni meri služi izpolnjevanju želja dela svetovne populacije, namesto da bi se posvetil blaginji celotnega človeštva – katere temelj sta zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi na planetu in okoljsko ravnovesje. Potrošništvo in komercializacija imata za človeštvo in planetarno okolje podobno uničevalne posledice kot velike vojne, saj zaradi neenakomerne porazdelitve dobrin vsako leto po nepotrebnem trpi in umira milijone ljudi, planet pa se spreminja v veliko smetišče.
Preobrazba družbe
Bistvene spremembe danes torej ni potrebno storiti na tehnološkem in znanstvenem področju (čeprav tudi to ni nepotrebno), temveč na nivoju same družbe – njenih vrednot in medsebojnih odnosov med ljudmi.
Pri tem je še posebej pomembna preobrazba ekonomskega področja, ki predstavlja okvir materialnega življenja družbe. Temeljna naloga proizvodnih podjetij, finančnega sistema, trgovin in drugih ekonomskih institucij (ekonomski sistem) je zagotavljanje blaginje, najprej pa preživetja posameznikov in družbe kot celote.
Ekonomski sistem je danes – in že od nekdaj – sredstvo posameznikov, posameznih skupin in držav za doseganje lastnih interesov (moč, prevlada, bogastvo). Zadovoljevanje zgolj lastnih materialnih potreb ter iskanje materialnega ugodja, ki izhaja iz človekovih želja, je danes podlaga odnosom v ekonomiji in posledično v širši družbeni skupnosti.
Univerzalne vrednote
A vendarle se danes človeštvo vse bolj odziva na vrednote, ki so širše in presegajo ozko pojmovanje sebe, svoje družine, klana, religiozne ali politične skupine, nacije. Te vrednote so univerzalne (lahko jih kdo poimenuje tudi etične, božanske ali kako drugače) in torej veljavne za kogarkoli in kjerkoli. Doslej so te vrednote bolj ali manj izražali in »živeli« zgolj posamezniki (mistiki, filozofi), danes pa te vrednote oziroma principi postajajo vse širše sprejeti.
Pravičnost, sodelovanje, medsebojna delitev in mir so univerzalni principi, ki jih moramo »utelesiti« oziroma manifestirati v vsakdanjem življenju; tako na ravni medsebojnih odnosov v sleherni družbeni skupnosti in kot osnova delovanja sleherne družbene institucije (politične, ekonomske, religiozne itd.).
Medsebojna delitev dobrin je še posebej pomembna na področju ekonomije, saj le tako lahko praktično izrazimo vse, kar je najvišjega v človeku. Odveč je vsako razglabljanje o pravičnosti, sodelovanju, miru, pa tudi strpnosti in ljubezni do drugega, če tega ne zmoremo izraziti v vsakdanjem življenju.
Eno človeštvo
Medsebojna delitev dobrin pomeni, da v polnosti razumemo in izražamo, da nismo zgolj pripadniki posamezne skupine ali naroda, ampak da smo najprej in predvsem pripadniki človeštva in da morajo biti zato naša dejanja najprej usmerjena v dobro celote.
Le tako bodo dobrine, tehnološke rešitve in znanje dosegle in služile vsem ljudem. Temu bo naravno sledil mir – v ljudeh in med njimi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar