Trgovina je stara kot človeška civilizacija, vendar je večji del zgodovine predstavljala le manjši del vseh družbenih odnosov in dobrin; za enostavnejšo ponazoritev lahko rečemo da približno 5 %. V zadnjih stoletjih (z vzponom kapitalizma) se je ta odstotek vztrajno zviševal in zatrdimo lahko, da danes trgovina in posledično tržni (komercialni) odnosi “pokrivajo” 95 % vseh družbenih odnosov in dobrin.
Kar je izjemno nevarno. Ne gre za to, da bi morali trgovanje odpraviti in da je škodljivo samo po sebi. Problem pa nastopi, ko tržni oziroma komercialni odnosi, značilni za trgovanje, “vstopijo” na tista družbena področja, ki predstavljajo same temelje sleherne človeške družbe.
Zdravstvo, izobraževanje, socialna varnost, prometna in informacijska infrastruktura, institucije vodenja družbe (politika) so ključna oziroma podporna družbena področja, ki nikakor ne bi smela delovati pod vplivom komercializacije.
Za komercializacijo je značilen odnos kupec - prodajalec, kjer je vsako dejanje plačljiva storitev, vsaka dobrina pa plačljivo blago. Takšen odnos je podvržen vsem značilnostim trgovine: špekulacijam, manipulacijam, goljufijam in neskončni “želji” za dobičkom.
Prej omenjeni podporni družbeni sistemi zato nikakor ne smejo biti podrejeni komercialni logiki. Komercialna podjetja, na primer, so sicer lahko deloma vključena v te sisteme, nikakor pa v njih ne smejo prevladovati. Lahko imate na primer nekaj zasebnih, komercialno delujočih šol in zdravstvenih ustanov, a te so lahko le nadgradnja ali dopolnitev dobro organiziranega javnega sistema, ki mora zagotavljati osnovne pravice vsega prebivalstva po načelu solidarnosti.
Komercializacija zastruplja družbo, saj namesto sodelovanja spodbuja tekmovanje vseh z vsemi. Namesto, da bi si delili ključne globalne dobrine in obsežno človeško znanje, se zapletamo v brezkončni boj za bogastvo, ki bi moralo služiti vsem ljudem. Zaradi tega ekonomskega boja, ki zahteva vedno več blaga in storitev, trpi tudi globalno okolje.
Medsebojna delitev proti komercializaciji
Nasprotno pa z medsebojno delitvijo lahko stopimo na pot, ki vodi stran od brezna, k robu katerega se vztrajno pomikamo. Globalni sklad, s pomočjo katerega bi presežki dobrin bogatih držav omogočili njihovim revnejšim “sestram”, da lahko zagotovijo blaginjo svojim ljudem, je enostavna rešitev nakopičenih svetovnih problemov - revščine, lakote, ozdravljivih bolezni; konfliktov itd.
V prihodnosti bo medsebojna delitev predstavljala temeljne ekonomske odnose med državami, s čimer bo bistveno zmanjšan destruktiven učinek komercializacije. Z medsebojno delitvijo se bodo postopno zmanjšale današnje strahovite razlike in vsaka država bo lahko prispevala svoje presežke dobrin v globalni sklad.
Potem ne bo več nobene “potrebe” po lakotah, revščini in stalnih konfliktih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar