Leta 2008, v času globalne finančne krize, se je zgodilo 9 od 20 največjih enodnevnih padcev borznih indeksov, prav tako tudi 9 od 20 največjih enodnevnih rasti. Borzni zlom, pravi g. Snyder, nikoli ne poteka samo v smeri padanja, temveč so zanj značilna visoka nihanja. In natanko to lahko opazujemo v zadnjih tednih in mesecih.
24. avgusta 2015 je ameriški borzni indeks Dow Jones v le nekaj minutah padel za več kot 1.000 točk in presegel vse zgodovinske rekorde, še isti dan pa si je ponovno “opomogel” in na koncu dneva “pristal” pri “zgolj” 588 točkah v negativnem območju. Podobno kitajski borzni indeks znotraj enega trgovalnega dne niha od globokega minusa do pozitivnih območij - gor in dol, dol in gor...
Čeprav je pokazateljev, da se je borzni zlom pravzaprav že začel, več kot dovolj (Ne čakajte, je že tu), se politiki in ekonomisti obnašajo, kot da je vse v redu. Ne samo to, prepričani so celo, da je ekonomske krize konec, saj se bruto družbeni proizvod (BDP) Slovenije povečuje. Vendar je ta pokazatelj popolnoma nerealen, kajti borzni zlom lahko v enem samem dnevu “odpihne” tisoče milijard evrov premoženja.
V samo dveh avgustovskih tednih je iz svetovnih borz na primer izpuhtelo kar 5 bilijonov oziroma 5.000 milijard dolarjev (Finance). Politiki pa raje kot noji tiščijo glave v pesek in ne ukrepajo.
Begunska kriza, ki trenutno zaposluje politiko, je proti globalnemu zlomu borznih in finančnih trgov, le majhna stvar. V resnici nas je lahko strah, kako bodo politiki, ki ne vedo, kako se lotiti begunske krize, reševali neizbežno krizo, ki se bo kot požar razširila iz finančnih centrov.
A rešitve so. Denar ni tisto, kar potrebujemo za preživetje in blaginjo. Potrebujemo dobrine. In te si lahko medsebojno delimo. Rešitev je torej več kot enostavna. Ko bo razpadel globalni finančni sistem, bo nastopil čas za medsebojno delitev dobrin.
Verjemite, zelo kmalu.
Slika: Stock Market Crash
Ni komentarjev:
Objavite komentar