Misliti globalno
A najprej razmislimo, kaj sploh pomeni misliti globalno? Misliti globalno pomeni videti človeštvo kot veliko skupnost, kot eno človeštvo; Zemljo kot naš skupni dom, planetarne dobrine pa kot skupno dobro človeštva.
Eno človeštvo pomeni, da kljub vsej raznolikosti – politični, ekonomski, kulturni, verski in drugi – v drugih ljudeh vidimo enakopravne in enakovredne člane velike človeške skupnosti. Vsakdo si zasluži živeti dostojanstveno in v miru ter imeti možnosti zadovoljevanja osnovnih človekovih potreb.
Na Zemljo moramo gledati kot na skupen dom, kajti skrbeti samo za svoje okolje in dopuščati uničevanje tujega, je kratkovidno in neumno. Zemlja je celovit sistem in ohranimo jo lahko samo, če poskrbimo za sleherni kotiček planeta. Nimamo rezervnega planeta.
Zemeljske dobrine lahko uporabljamo, a dejansko si jih ne moremo lastiti. Lahko smo začasni uporabniki in skrbniki planetarnih dobrin, ne pa lastniki, ki z njimi lahko delajo kar hočejo. Vsi ljudje imamo pravico do teh dobrin, ne zgolj posamezne države in posamezniki. Zemeljske dobrine so skupno dobro človeštva, zato je medsebojna delitev dobrin edini smiseln način njihove porazdelitve.
A najprej razmislimo, kaj sploh pomeni misliti globalno? Misliti globalno pomeni videti človeštvo kot veliko skupnost, kot eno človeštvo; Zemljo kot naš skupni dom, planetarne dobrine pa kot skupno dobro človeštva.
Eno človeštvo pomeni, da kljub vsej raznolikosti – politični, ekonomski, kulturni, verski in drugi – v drugih ljudeh vidimo enakopravne in enakovredne člane velike človeške skupnosti. Vsakdo si zasluži živeti dostojanstveno in v miru ter imeti možnosti zadovoljevanja osnovnih človekovih potreb.
Na Zemljo moramo gledati kot na skupen dom, kajti skrbeti samo za svoje okolje in dopuščati uničevanje tujega, je kratkovidno in neumno. Zemlja je celovit sistem in ohranimo jo lahko samo, če poskrbimo za sleherni kotiček planeta. Nimamo rezervnega planeta.
Zemeljske dobrine lahko uporabljamo, a dejansko si jih ne moremo lastiti. Lahko smo začasni uporabniki in skrbniki planetarnih dobrin, ne pa lastniki, ki z njimi lahko delajo kar hočejo. Vsi ljudje imamo pravico do teh dobrin, ne zgolj posamezne države in posamezniki. Zemeljske dobrine so skupno dobro človeštva, zato je medsebojna delitev dobrin edini smiseln način njihove porazdelitve.
Delovati globalno
Danes morda res do neke mere že mislimo globalno, delujemo pa lokalno in sebično. Politični, še posebej pa ekonomski sistem delujeta izrazito tekmovalno. Tekmujemo za globalne dobrine, pri čemer šibke države ter prebivalci vedno potegnejo ta kratko. Tekmovalnost v ekonomiji (ekonomisti temu rečejo konkurenčnost) je destruktivna, saj povzroča ne samo obsežno revščino, temveč tudi smrti zaradi pomanjkanja najosnovnejših dobrin, ki se štejejo v milijonih. Politika pa je danes samo še dekla ekonomskih institucij – korporacij, bank in drugih finančnih ustanov.
Če zares razmišljamo globalno in mislimo eno človeštvo in planet, kot skupni dom človeštva, potem je naše globalno delovanje lahko samo so-delovanje. In če razumemo, da so dobrine v skupni uporabi in skrbništvu človeštva, potem je edino prav, da si jih medsebojno delimo.
Sodelovanje je popolno nasprotje današnjega sebičnega, izključujočega in tekmovalnega ekonomskega sistema, ki ga podpira politika. Sodelovanje pa se v ekonomiji lahko v polnosti izrazi šele z medsebojno delitvijo dobrin.
Torej, nehajmo se ravnati po stari miselnosti, ki pravi: misli globalno, deluj lokalno (običajno velja celo misli lokalno, deluj lokalno). Danes moramo misliti globalno in delovati globalno. Samo to nam lahko zagotovi prihodnost, kjer bomo živeli v miru in blaginji na zdravem planetu.
Opomba: Ideja misli globalno, deluj globalno se že uporablja, še zlasti, ko gre za okoljsko problematiko (glejte: Think Globally, Act Globally: The Limits of Local Climate Policies), vendar bi morali na takšen način razmišljati tudi na drugih ravneh oziroma področjih – še posebej na ekonomskem. Vendar ne z vsiljevanjem na pohlepu utemeljenih ekonomskih modelov in izkoriščanja, temveč na podlagi sodelovanja in medsebojne delitve dobrin.
Slika: Kevin Gill: Earth, A simple crescent Earth. Flickr. Licenca CC BY 2.0
Danes morda res do neke mere že mislimo globalno, delujemo pa lokalno in sebično. Politični, še posebej pa ekonomski sistem delujeta izrazito tekmovalno. Tekmujemo za globalne dobrine, pri čemer šibke države ter prebivalci vedno potegnejo ta kratko. Tekmovalnost v ekonomiji (ekonomisti temu rečejo konkurenčnost) je destruktivna, saj povzroča ne samo obsežno revščino, temveč tudi smrti zaradi pomanjkanja najosnovnejših dobrin, ki se štejejo v milijonih. Politika pa je danes samo še dekla ekonomskih institucij – korporacij, bank in drugih finančnih ustanov.
Če zares razmišljamo globalno in mislimo eno človeštvo in planet, kot skupni dom človeštva, potem je naše globalno delovanje lahko samo so-delovanje. In če razumemo, da so dobrine v skupni uporabi in skrbništvu človeštva, potem je edino prav, da si jih medsebojno delimo.
Sodelovanje je popolno nasprotje današnjega sebičnega, izključujočega in tekmovalnega ekonomskega sistema, ki ga podpira politika. Sodelovanje pa se v ekonomiji lahko v polnosti izrazi šele z medsebojno delitvijo dobrin.
Torej, nehajmo se ravnati po stari miselnosti, ki pravi: misli globalno, deluj lokalno (običajno velja celo misli lokalno, deluj lokalno). Danes moramo misliti globalno in delovati globalno. Samo to nam lahko zagotovi prihodnost, kjer bomo živeli v miru in blaginji na zdravem planetu.
Opomba: Ideja misli globalno, deluj globalno se že uporablja, še zlasti, ko gre za okoljsko problematiko (glejte: Think Globally, Act Globally: The Limits of Local Climate Policies), vendar bi morali na takšen način razmišljati tudi na drugih ravneh oziroma področjih – še posebej na ekonomskem. Vendar ne z vsiljevanjem na pohlepu utemeljenih ekonomskih modelov in izkoriščanja, temveč na podlagi sodelovanja in medsebojne delitve dobrin.
Slika: Kevin Gill: Earth, A simple crescent Earth. Flickr. Licenca CC BY 2.0
Ni komentarjev:
Objavite komentar