Človeštvo pestijo številne krize. Okoljska, ekonomska in politična kriza so tako ali drugače medsebojno prepletene in povzročajo obsežne migracije, revščino in lakoto, družbene konflikte ter številne druge probleme. Temu "koktajlu" težav se je zdaj pridružila še zdravstvena kriza, ki je še zlasti prizadela razvitejši del sveta, ki je dolga desetletja živel v iluziji miru, uspeha in materialne blaginje. Zdaj se zdi, kot da se vse ruši, kot da gre vse narobe. A vse te krize zgolj kažejo na to, da je z zdajšnjimi družbenimi sistemi nekaj hudo narobe oziroma da so delno ali povsem neustrezni za svet v 21. stoletju. Še posebej pa je problematičen obstoječi ekonomski sistem, ki ga vedno znova lahko prepoznavamo kot glavni vzrok za največje tegobe človeštva.
Ko smo dejali, da so zdajšnji družbeni sistemi neustrezni. To pa ne pomeni, da jih moramo v celoti zamenjati z nečim povsem novim. Marsikaj dobrega lahko ohranimo, nekatere stvari pa moramo temeljito spremeniti. Ekonomski sistem je na primer danes precej uspešen, ko gre za proizvodnjo izdelkov; dejansko se lahko le čudimo brezštevilnim stvarem, ki nam bistveno olajšajo in izboljšajo življenje. Vendar pa danes ni problem proizvodnja, temveč porazdelitev dobrin med ljudi in ravnanje z okoljem.
Zato imamo danes tako zelo uničeno okolje in stotine milijonov ljudi, ki živijo v skrajni revščini, ter nadaljnje milijarde, ki živijo v revščini in pomanjkanju, medtem ko se manjši del Zemljanov dobesedno koplje v neizmernem bogastvu. Ekonomski sistem moramo torej prenoviti na področju distribucije dobrin in na področju ravnanja z okoljem. To pa "za sabo potegne" tudi določene politične in družbene spremembe, na primer boljše mednarodno sodelovanje ter boljše razumevanje naše skupne usode oziroma globalne solidarnosti.
Zatorej se moramo osredotočiti na ekonomske spremembe, ki morajo v temelju "zatresti" naš svet. Ne moremo pa spreminjati sistema, če ne spremenimo tudi našega pogleda na svet. Če sem nam zdita tekmovalnost in sebičnost, čemur ekonomisti z eno besedo rečejo konkurenčnost, nekaj dobrega, potem spremembe preprosto niso mogoče. Svet, v katerem nas danes živi približno 7,8 milijarde (november 2020), nujno potrebuje sodelovanje v smeri skupnega dobrega.
Zatorej se moramo osredotočiti na ekonomske spremembe, ki morajo v temelju "zatresti" naš svet. Ne moremo pa spreminjati sistema, če ne spremenimo tudi našega pogleda na svet. Če sem nam zdita tekmovalnost in sebičnost, čemur ekonomisti z eno besedo rečejo konkurenčnost, nekaj dobrega, potem spremembe preprosto niso mogoče. Svet, v katerem nas danes živi približno 7,8 milijarde (november 2020), nujno potrebuje sodelovanje v smeri skupnega dobrega.
To sodelovanje pa je nujno potrebno, če želimo deliti globalne dobrine, da bi sleherni Zemljan lahko zadovoljeval osnovne potrebe oziroma živel v blaginji. Razumeti moramo, da je človeštvo navkljub vsem medsebojnim razlikam velika skupnost, velika družina, ki ji lahko rečemo Eno človeštvo. Če druge ljudi vidimo kot sebi enake pripadnike velike človeške družine, se nam bo zdelo povsem naravno, da z drugimi iskreno sodelujemo in delimo globalne dobrine, ki nenazadnje pripadajo vsem.
V tej smeri moramo spremeniti naš ekonomski sistem, ki bo imel za prioriteto zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi ob tem, in da hkrati ne bo po nepotrebnem obremenjeval naravnega okolja. Za vse to imamo znanje in tehnologije, potrebujemo še novo zavedanje in politično voljo. Če že moramo poimenovati ta ekonomski sistem, ga poimenujmo ekonomija delitve.
S sodelovanjem in medsebojno delitvijo dobrin bomo nenazadnje manifestirali mogočno energijo ljubezni, ki nas povezuje in združuje, ter uresničili idejo Enega človeštva. Tako bomo ohranili celotno bogastvo kulturne, jezikovne in družbene različnosti in hkrati zaživeli v svetu blaginje in miru. Saj to je prava ljubezen, mar ne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar