Občudujemo naravo,
a jo hkrati uničujemo,
ali dopuščamo, da jo drugi.
Obnašamo se, kot da je narava
nekaj, kar je zunaj nas,
čeprav so naša telesa iz iste snovi –
tudi v nas
tečejo reke,
valovijo oceani,
kroži zrak;
gradijo nas enaki snovni delci.
Kako je potemtakem
narava nekaj zunanjega?
Mar ni uničevanje narave,
uničevanje samega sebe.
Mar ni onesnaževanje narave,
onesnaževanje samega sebe.
Ni torej notranjega in zunanjega,
vse je Eno, zato ni vseeno,
kaj počnemo z Naravo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar