"Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice. Dana sta jim razum in vest, in bi morali drug z drugim ravnati v duhu bratstva." (1. člen Splošne deklaracije človekovih pravic)
Težko si je zamisliti prihodnost človeštva, če bomo nadaljevali z vojnami – političnimi in ekonomskimi. Zdajšnji konflikt na ukrajinskih tleh je le eden v večtisočletni zgodovini konfliktov, ki spremljajo sodobno človeško zgodovino. V tej dolgi dobi bi komajda lahko našli čas brez vojn ali konfliktov. Zdi se, kot da je zgodovina človeštva pravzaprav zgodovina vojn. Vendar pa smo danes prišli do točke, na kar nas opozarja ukrajinski konflikt, ko vojna lahko pomeni konec prihodnosti – prihodnosti človeštva. Možnost jedrske vojne, na robu katere smo se znašli, je in bo vselej grožnja, če ne bomo začeli razmišljati in delovati na drugačen način.
Loč-enost
Enost človeštva lahko v najbolj zunanjem vidiku opredelimo z razumevanjem človeštva kot ene vrste – v biološkem smislu. Dejansko smo vsi danes živeči ljudje pripadniki iste vrste (Homo sapiens) in tudi iste podvrste (Homo sapiens sapiens). Kar je pravzaprav dragoceno spoznanje, če vemo, da na svetu skupaj z nami prebiva še približno 8,7 milijona rastlinskih in živalskih vrst (Nature). Mi vsi pa smo pripadniki samo ene vrste!
Vsi ljudje smo si po genetski strukturi 99,9 % enaki (NIH). Razlike med nami so torej v biološkem smislu majhne, skorajda zanemarljive. Večino razlik smo ustvarili sami in povzročili umetno ločenost, ki je vzrok za brezštevilne konflikte in vojne.
Ločujemo se po barvi kože, jeziku, kulturi, veri, politični pripadnosti ter še tisoč in eni drugi stvari. Najbrž ne pretiravamo, če rečemo, da smo iz 0,1 % bioloških razlik naredili 99,9 % družbenih razlik. Na te razlike pa bi morali v resnici gledati kot na družbeno raznolikost. Raznolikost pa ne sme biti vzrok za ločevanje, saj je temelj družbenega bogastva oziroma "družbene biodiverzitete".
Človeštvo kot družina
Že v družini, ki je skupnost nekaj ljudi, opažamo veliko raznolikost. Razen v primeru enojajčnih dvojčkov, se že bratje in sestre večinoma precej razlikujejo po videzu in karakterju. Če pogledamo širšo družino, naše sorodstvo, opazimo še več "družbenih" razlik navkljub zelo majhnim genetskim razlikam. Večja kot je skupnost, večje so razlike, pa vendar smo se naučili živeti v družinah, lokalnih skupnostih, mestih, državah, unijah.
Zgodovina človeštva je pravzaprav povezana z razvojem skupnosti. Najprej so bile skupnosti majhne – družine, plemena, vasi; potem pa vse večje, do današnjih velikih držav in povezav, kakršna je na primer Evropska unija. Zdaj smo na pragu še enega velikega razvojnega preskoka: razmišljati o človeštvu kot o eni veliki in raznoliki družini. Temeljni korak v tej smeri smo že naredili z ustanovitvijo Organizacije združenih narodov leta 1945 ter tri leta kasneje s sprejetjem Splošne deklaracije človekovih pravic.
Prvi člen te deklaracije pravzaprav izraža idejo enegai človeštva. "Drug z drugim ravnati v duhu bratstva", je pravzaprav ideja človeštva kot družine oziroma enosti človeštva. Seveda je bratstvo koncept, ki ne izključuje nikogar, lahko bi rekli tudi sestrstvo, a vsakdo razume, da je bratstvo pravzaprav sinonim za tesne družinske oziroma medčloveške vezi.
Živeti skupaj, sodelovati, skrbeti za druge in deliti
Vemo, kaj pomeni živeti v družini. Živeti v družini pomeni sodelovati in skrbeti za druge družinske člane ter z njimi deliti dobrine. Do neke mere smo te družinske vrednote prenesli v širše skupnosti, na primer na raven države. Kaj pa še širše? Smo zmožni tako živeti tudi na ravni naše najširše družine – človeštva.
Enost človeštva pomeni spoštovati raznolikost vseh članov človeške družine, z njimi sodelovati in z njimi deliti dobrine. Enost človeštva pomeni, da vsi ljudje živimo v blaginji in miru.
Ni komentarjev:
Objavite komentar