Po veliki gospodarski krizi leta 2008, ki jo je predvsem sprožilo obsežno špekuliranje z nepremičninskimi finančnimi instrumenti, je ekonomski sistem lahko preživel samo z obsežnimi finančnimi injekcijami držav. Tu lahko razmišljamo o zdravstveni simboliki, vendar bi bil izraz "infuzija" še bolj primeren. Ogromna finančna sredstva so bila kot infuzija za hudo "bolan" ekonomski sistem. Seveda so se države za to pomoč zadolžile pri velikih finančnih ustanovah, predvsem centralnih bankah. Ti dolgovi so še dodatno breme za sedanje ekonomske razmere. Centralne banke so spustile ključne obrestne mere celo do negativnih vrednosti, da bi pocenile vrednost denarja, in s tem zadolževanja. Zgodba se je ponovila z novimi infuzijami denarja tudi v času kovidne krize med leti 2020 in 2022, za katero je sledila visoka inflacija, predvsem kot posledica čezmernih količin denarja v obtoku.
Velik del tega denarja pa ni dosegel tako imenovanega realnega ekonomskega sektorja (denar je po svoji naravi pripomoček pri menjavi dobrin), temveč se je stekal na borze. Lahko dostopen poceni denar je omogočal nenehno rast borz oziroma njihovo napihovanje. Kljub slabšanju stanja globalnega ekonomskega sistema ter poglabljanju revščine in neenakosti se borze neprestano širijo. Pri tem je ključno razumeti, kako delujejo borze.
Čeprav uradno gre za investiranje oziroma vlaganje denarja v podjetja (delniške družbe), blago (zlato, nafta, kovine, pšenica, koruza itd.), denarne valute in kompleksne izvedene finančne instrumente, se na borzah predvsem špekulira. Tudi v tem primeru se lahko zatečemo k SSKJ, ki opredeljuje špekulacijo kot "posel, ki izkorišča padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička; ukvarjanje s takimi posli špekulacije na borzi."
Pri tem je treba poudariti, da je špekuliranje danes postalo visokotehnološki posel, ki ga predvsem vodijo veliki finančni skladi, banke, podjetja, pokojninske družbe itd. Gre za špekulativno finančno industrijo, kjer posle krmarijo superhitri računalniki, zmogljivi algoritmi in umetna inteligenca, ki izvajajo nakupovanje in prodajo v izjemno kratkem časovnem obdobju. Visokofrekvenčno trgovanje (High-Frequency Trade) pomeni, da računalniški algoritmi v eni sekundi lahko izvedejo veliko število transakcij z določenim finančnim instrumentom (delnice, valute itd.). Za izvedbo ene same transakcije je že dovolj zgolj 10 milisekund (milisekunda je tisočinka sekunde). Ker se cene na borzah neprestano spreminjajo, je mogoče z razlikami v ceni med nakupom in prodajo ustvariti visoke dobičke. Če je to mogoče v le 10 milisekundah, si lahko predstavljamo, kako obsežni so lahko zaslužki. Vse to poteka brez dejanskega dela, brez ustvarjanja nove vrednosti, zgolj z neprestanim špekuliranjem.
Veliko denarja, ki so ga države v letih po veliki finančni krizi vnesle v finančni obtok, se je torej znašlo na borzah. Ko se začnejo cene borznih indeksov dvigovati, se sproži evforija, ki pritegne številne ljudi, vključno s tistimi, ki niso profesionalni špekulanti. In tako se krog sklene: bolj ko ljudje kupujejo, bolj spodbujajo rast cen in še več se jih pridruži temu trendu.
Dokler se na koncu ne zgodi nekaj, kar obrne smer navzdol. Tega trenutka ni mogoče natančno napovedati, prav tako ni jasno, kaj bo sprožilo padce borznih indeksov. A eno je gotovo: ko vse hitro narašča, se bo ta obrat zagotovo zgodil. Vedno se je. In kdor je opazoval dogajanje v letu 2023 ter pozna zgodovino borznih zlomov, skoraj zagotovo lahko trdi, da "pot navzdol" ni več daleč.
Borze so dejansko nekaj, česar v današnjem svetu ne potrebujemo. So izjemno škodljive, saj prispevajo k poglabljanju globalne neenakosti – povzročajo obsežno revščino in lakoto na eni strani ter ustvarjajo gigantsko bogastvo manjšine na drugi strani. Poleg tega borze ovirajo normalno delovanje ekonomskega sistema družbe ter otežujejo načrtovanje državnih in drugih izdatkov, saj povzročajo neprestana cenovna nihanja ključnih svetovnih dobrin, kot so pšenica, koruza, soja, plin, kovine, energenti, itd.
Verjetno iz vsega povedanega lahko sklepamo, da se bo borzni zlom zgodil kmalu. Morda bomo takrat spoznali, da ne potrebujemo borznega špekuliranja, temveč stabilen oziroma zdrav ekonomski sistem, ki bo usmerjen v zadovoljevanje materialnih potreb ljudi. Brez stalne cenovne negotovosti in finančnih špekulacij bomo morda prepoznali, da potrebujemo predvsem dobrine in storitve, ki jih z bolj premišljenim upravljanjem lahko pravičneje delimo med vse ljudi. S tem bi dosegli blaginjo, vzpostavili mir in v miru skrbeli za svoje okolje.
Za tiste, ki vztrajajo pri borzah v upanju na "brezdelen" ali lahek zaslužek, pa velja stara modrost: "Kdor visoko leta, nizko pade".
Ni komentarjev:
Objavite komentar