Je mogoče brez neprestane rasti živeti dobro? Brian Davey pravi, “da bi si nekatere potrebščine lahko delili in da bi obstajale tudi institucije, ki bi tako izmenjavo omogočale. Gre za zmanjšanje posameznikovih potreb po lastnih, novih orodjih in potrebščinah. Mar res vsak od nas potrebuje avto? Mora imeti vsak svoj gospodinjski ali vrtni pripomoček? Z razširitvijo in okrepitvijo javnega dobrega bi lahko zmanjšali naše potrebe po materialnih dobrinah, ki jih redko uporabljamo. Hkrati bi lahko bila ta skupna orodja preko lokalnega centra mnogo bolje izrabljena in uporabljena. To bi pocenilo življenja vseh nas.”
Ideja medsebojne delitve je preprosta; ni nam potrebno vseh stvari imeti samo zase. Številne stvari, ki jih ne uporabljamo vsak dan, bi si lahko delili. Imamo čudovite tehnološke pripomočke, ki nam to omogočajo - internet, mobilna tehnologija, socialna omrežja.
Si predstavljate “trgovino” z orodji, hišnimi pripomočki in številnimi drugimi potrebščinami, kjer te stvari ne kupiš, temveč si jih izposodiš za čas, ko jih zares potrebuješ - podobno kot v knjižnici. V številnih mestih po svetu je že uveljavljena delitev koles in avtomobilov (v Ljubljani BicikeLJ). Teh oblik je vedno več, a še vedno predstavljajo le majhen del ekonomije, ki še vedno “deluje” na podlagi nuje po neprestani rasti.
Na širši, globalni ravni, se mora medsebojna delitev osredotočiti na delitev ključnih dobrin - hrane, vode, energetskih virov itd. Teh je povsem zadosti za vse ljudi, a so izjemno neenakomerno in nepravično porazdeljene. Noben problem ni ustanoviti mednarodne institucije, ki bi koordinirala delitev ključnih dobrin na mednarodni ravni.
Preprosto moramo zamenjati ekonomsko paradigmo. Namesto rasti moramo govoriti o trajnostni ali ekološki ekonomiji, katere “hrbtenica” mora postati medsebojna delitev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar