Podnebna in ekološka kriza, ekonomska in politična, kriza vrednot in medčloveških odnosov so le različni vidiki globoke krize, ki se dotika slehernega kotička Zemlje in slehernega njenega prebivalca. Dramatične vremenske spremembe, onesnažena voda in zemlja, vse dražje in vse težje dostopne osnovne dobrine, številni večji ali manjši družbeni konflikti in splošno nezadovoljstvo so grozeča znamenja, pred katerimi si ne moremo in ne smemo več zatiskati oči.
A niso vsi nakopičeni problemi, s katerimi se sooča današnje človeštvo, samo rezultat človeških ravnanj zadnjih nekaj let ali desetletij. Današnji čas je nekakšen seštevek dolgih stoletij, v katerih se je človeštvo ravnalo po načelih pohlepa, sebičnosti in tekmovalnosti. Predvsem so tako ravnali tisti, ki so imeli v rokah »škarje in platno« oziroma politično, ekonomsko ali kakšno drugo moč (oblast).
Hkrati pa ne moremo zanikati izjemnega napredka na mnogih področjih, ki človeštvu znatno olajšuje njegovo bivanje in zadovoljevanje osnovnih potreb. Sadove tega napredka pa danes uživa le manjši del človeštva, na račun ostale večine in naravnega okolja. Bistven korak, ki ga moramo storiti je torej, da zagotovimo bolj pravično porazdelitev rezultatov človeškega razvoja in planetarnih dobrin na način, ki vsem ljudem zagotavlja zadovoljevanje vsaj najbolj osnovnih potreb in hkrati ohranja naravno ravnovesje na Zemlji. Vprašanje, ki se nam pri tem poraja, pa je: kako to zagotoviti?
Če so korenine današnje globoke krize, ki segajo daleč v preteklost, pohlep, sebičnost in tekmovalnost – za dobrine, za oblast, za ozemlja, bogastvo, moč ali vse skupaj – potemtakem moramo tudi pri koreninah iskati rešitve. Spremembe, ki jih moramo narediti, so spremembe naših medsebojnih odnosov in ravnanj, ki morajo odzvanjati v vseh družbenih ustanovah in skupnostih (lokalnih, državnih in globalni).
Sodelovanje, solidarnost in medsebojna delitev so načela novih medsebojnih odnosov in ravnanj. So temelji (korenine) na katerih edino lahko delamo resnične spremembe. Bodoči ekonomski, politični in drugi odnosi med posamezniki, skupinami, državami ali regijami morajo biti utemeljeni na teh načelih – principih.
V času, ko mnogi ljudje umirajo zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin, čeprav jih je na svetu več kot dovolj za vse ljudi; ko z nezmerno rabo naravnih virov uničujemo planetarno okolje, je še posebej pomembno področje ekonomsko. Ekonomsko področje je namreč po svoji »naravi« odgovorno ravno za to, da sleherni človek lahko zadovoljuje svoje potrebe, ne da bi pri tem uničili planetarno okolje. In medsebojna delitev dobrin je praktični (ekonomski) način uveljavitve principov, ki smo jih že omenili: solidarnosti, sodelovanja, medsebojne delitve in nenazadnje tudi pravičnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar