Znameniti ameriški aktivist in borec za človekove pravice Martin Luther King se je v govoru z naslovom Kam gremo od tu naprej (Where do we go from here) že davnega leta 1967 spraševal:
‟Nekega dne se moramo vprašati: "Zakaj je v Ameriki štirideset milijonov ljudi revnih?" In ko si postavimo to vprašanje, se nam porajajo vprašanja o ekonomskem sistemu, o širši porazdelitvi bogastva. Ko se sprašujemo o tem, se nam porajajo vprašanja o kapitalistični ekonomiji. In jaz samo pravim, da si moramo začeti zastavljati vprašanja o celotni družbi. Pozvani smo, da pomagamo obupanim beračem na trgu življenja. Toda nekega dne moramo sprevideti, da je potrebno preobraziti sistem, ki ustvarja berače. O tem si moramo zastavljati vprašanja. Vidite, prijatelji moji, ko se ukvarjate s tem, si zastavite vprašanje: "Kdo ima v lasti nafto?" Zastavite si vprašanje: "Kdo je lastnik železove rude?" Zastavite si vprašanje: "Zakaj morajo ljudje plačevati račune za vodo v svetu, ki ga sestavljata dve tretjini vode? "To so vprašanja, ki si jih moramo zastaviti.”
Več desetletij kasneje so ta vprašanja še vedno aktualna. Ekonomski sistem še vedno »proizvaja« revne in berače, vedno bolj. Bogastvo je porazdeljeno nepravično, bolj kot kdajkoli prej. Vedno več naravnega bogastva je v zasebnih rokah. In tako naprej.
Luthrova vprašanja si moramo torej ponovno zastaviti. In čas je, da poiščemo tudi odgovore:
Ključni ekonomski cilj je blaginja ljudi, a ne samo nekaterih, temveč vseh ljudi. Samo s sodelovanjem, pravičnostjo in medsebojno delitvijo dobrin lahko zagotovimo blaginjo človeštva.
Od tu gre pot naprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar