torek, 04. februar 2014

Borze so nam vsem v pogubo


V zadnjih dneh so borze ponovno odete v rdeče, kar pomeni, da borzni indeksi padajo. Rdeča barva je tudi barva krvi. Zaradi borz ljudje krvavijo in to dobesedno. Gospodom na borzi seveda ni jasno, da živijo v vzročno-posledičnem svetu oziroma, da ima vsako njihovo dejanje posledice. In posledice borznega manipuliranja in špekuliranja so grozljive. Merijo se v milijonih brezposelnih, revnih, lačnih in tudi mrtvih. Zveni apokaliptično, a ni. Finančne borze so jedrsko in kemično orožje sodobnega sveta.

Kaj sploh so sploh finančne borze? V teoriji gre za trg, na katerem se kupuje in prodaja denarne valute, finančne inštrumente (delnice, obveznice, izvedene finančne instrumente itd.) in terminske pogodne za nekatere dobrine (na primer nafto, plin, aluminij, pšenico, sojo itd.). Ekonomisti bi seveda še dodali, da ponudba in povpraševanje oblikujeta optimalno tržno ceno in da je to najbolj pošteno in pravično.

Vendar je to zgolj teorija oziroma pravljica za male otroke, v realnem življenju so borze velikanski kazinoji, kjer posamezniki s špekulacijami služijo ogromne denarje. Ker so borze danes povsem digitalizirane, je mogoče z neprestanimi nakupi in prodajami 24 ur na dan “loviti” razlike v cenah in pri tem zelo dobro zaslužiti. Kar je tudi zelo adrenalinsko, kot v Volku z Wall Streeta.

Če imate milijardo evrov in se vam vrednost denarne valute, delnice ali kateregakoli drugega finančnega inštrumenta, ki ste ga kupili na borzi, dvigne za desetinko odstotka, ste “zaslužili” 1 milijon evrov, če se vam dvigne za 1 odstotek, ste bogatejši za 10 milijonov. Čarovnija? V nekaj sekundah, minutah ali urah vam bogastvo naraste za 10 milijonov evrov, vendar ne gre samo za milijone, v igri so milijarde in bilijoni. Če je to bogastvo ustvarjeno iz nič, gre potem zares za čarovnijo?

Seveda ne gre za čarovnijo, ekonomski zakoni so pač neizprosni. Ko nekdo nekaj dobi, drugi izgubi. Prav tako, kot enegija ne nastane iz nič, tudi denar in njegovi izvedeni inštrumenti (delnice, obveznice itd.) ne. Denar je v pravem pomenu prenosnik in (začasni) hranilec energije, ki bodisi izhaja iz človekovega dela bodisi iz same uporabne vrednosti dobrin. Če denarja v družbenem sistemu ni dovolj, potem se kroženje dobrin oziroma energije upočasni ali celo zaustavi. Denar je “kri” ekonomskega sistema.

Če vemo, kdo na borzah dobiva, kdo potem izgublja? Denar, ki se steka na borze, odteka iz družbe; izgubljajo ga podjetja, javni sektor, prebivalstvo. Nekdo pač mora plačati zapitek. Hudo je tudi takrat, ko špekulanti na veliko začnejo “investirati” na borze dobrin. Ko delniški indeksi začnejo padati, potem špekulanti kapital začnejo “seliti” na te borze in povzročijo rast cen pšenice, soje, nafte in drugih dobrin. Višje cene pa milijone ljudi pahnejo v revščino in lakoto. (Ob zdajšnjem padanju delniških indeksov je ravno to najverjetnejši scenarij dogajanja v bližnji prihodnosti.)

Kaj pa če borzniki začnejo izgubljati? Takrat na pomoč pokličejo države, da jih izvlečejo iz “krize”. Izgube ne pokrivajo iz preteklih dobičkov, temveč pomoč vedno pričakujejo od držav. In kar je najbolj absurdno: vedno jo dobijo. Temu se preprosto reče “privatizacija dobičkov in socializacija (podružbljanje) izgub”. Kaj pa je drugega slovenska bančna “luknja”. Dobički, ustvarjeni v letih “debelih krav”, so “izpuhteli” v davče oaze. Medtem pa izgube, ki so posledica bančnih kreditov, ki so se na borzi “čudežno” pretvorili v dobičke, plačujemo vsi državljani v obliki višjih davkov in cen, višje brezposelnosti in vse slabših javnih storitev.

Borze so dobesedno zlo sodobnega časa; so ogromne “mašine”, ki družbeno bogastvo prerazporejajo k bogatim, za vse ostale pa ga ostaja vse manj. Če bi borze preprosto ukinili, bi bil to največje darilo človeštvu in njegovi prihodnosti.

Namesto teh institucij, ki povzročajo revščino, družbene konflikte in degradacijo okolja, bi se človeštvo lahko dogovorilo za sistem pravičnejše medsebojne delitve globalnih dobrin. Kajti za to gre, za dobrine, kajti le-te nam omogočajo preživetje in blaginjo. In globalno razvejana borzna infrastruktura bi temu namenu lahko dobro služila.

Borze, kakršne poznamo danes, pa naj gredo končno že na smetišče zgodovine, kajti edino tam je njihovo mesto.


Slika: Business Insider

1 komentar:

a pravi ...

Tudi o tem si se odlocil ignorirati komentarje. Bistveno je vprasanje zakaj so borze tako nestanovitnem, da lahko na njih nekdo enormno zasluzi.

Moj odgovor je dokaj jasen,. Zato ker je osnovna znacilnost sedanjega bancnega sistema njegova nestabilnost in ker bankirji in drugi financniki vedo kako to nestavilnost povzrocajo, so v prednosti pred drugimi vlagatelji na borzah. Ce ne bi bilo slabo obvescenih vlagateljev in obenem ne bi bilo taksnih nestabilnosti ti borzni spekulanti ne bi imeli od koga sluziti.

Tako je mogoce reci, da dokaj dobro drzi, da je trg naceloma demokraticen.

BREZ TRGOCVANJA DEJANSKO EKONOMIJA NI MOGOCA