Ekonomija, ekologija in etika so ključna področja celovitega pristopa za reševanje splošne krize človeštva. Še posebej pomembno je, da je vsako ekonomsko ravnanje zavezano družbeni pravičnosti in pravilnemu odnosu do okolja.
Zemlja, naš skupni dom, deluje kot celovit sistem, ki vsem živim bitjem omogoča preživetje in razvoj. Razvoj človeške družbe ne sme povzročati uničevanja občutljivega naravnega ravnovesja, ki zagotavlja naš in obstoj vseh drugih bitij, s katerimi si delimo naš planet.
Nadaljna gospodarska rast ni (več) mogoča, kajti živimo v okolju, ki ima svoje zakonitosti in meje. Namesto dodatnih pritiskov na dobrine in okolje, ki so posledica nebrzdane gospodarske rasti, potrebujemo pravičnejšo porazdelitev globalnih dobrin.
Osnovni način za dosego pravičnejše porazdelitve globalnih dobrin je medsebojna delitev, ki temelji na vzajemnosti in solidarnosti z drugimi ljudmi in narodi. Dostop do osnovnih dobrin ne more in ne sme biti vezan na tržno moč posameznika oziroma skupnosti.
Za reševanje nakopičenih globalnih problemov, rešitev ne smemo iskati v okviru ideologij, ki so - pogosto tragično - zaznamovale pretekla stoletja. Novi pristopi morajo zajemati iz najboljših praks preteklosti in sedanjosti za dosego skupnih ciljev človeštva.
Skupni cilji človeštva so osrednja točka, ki nas mora povezovati ne glede na različnost političnih in ekonomskih sistemov ter religioznih, kulturnih in drugih razlik. Najpomembnejši skupni cilj človeštva je zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi.
Človekove osnovne potrebe so potrebe po hrani, neoporečni vodi, primernem bivališču, zdravstvenem varstvu in izobraževanju. Zadovoljevanje teh potreb so temeljne človekove pravice slehernega Zemljana in osnova za blaginjo človeštva.
Zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi je temeljni pogoj za mir in varnost v svetu. Veliko bogastvo na eni in obsežna revščina na drugi strani predstavljata stalni vir napetosti in konfliktov v svetu ter ogrožata prihodnost človeštva.
Človeštvo kljub vsem razlikam, ki ga bogatijo, predstavlja enovito celoto. Šele, ko bo vsem prebivalcem Zemlje zagotovljeno vsaj zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb, bo človeštvo dejansko izrazilo enost in delovalo v dobro vseh ter planeta kot celote.
Da bi lahko zadovoljevali osnovne potrebe ljudi in v širšem smislu zagotovili blaginjo človeštva, moramo med seboj sodelovati in ne tekmovati. Neusmiljeno tekmovanje za globalne dobrine stotinam milijonom ljudi prinaša nepopisno trpljenje.
Človeška skupnost se je izoblikovala na podlagi sodelovanja, solidarnosti in medsebojne delitve. Ti temelji človeške družbe morajo ponovno, tokrat na ravni celotne človeške družine, odigrati svojo povezovalno in miroljubno vlogo.
Medsebojna delitev predstavlja širok spekter različnih ekonomskih oblik in odnosov, ki zagotavljajo pravično porazdelitev dobrin med vse ljudi. Medsebojna delitev ne izključuje drugih ekonomskih oblik in odnosov.
Materialna blaginja je osnova razvoja posameznikovih in družbenih potencialov, ne pa končni cilj vseh njihovih prizadevanj. Novi življenjski vzorci morajo temeljiti medsebojni delitvi, na počasnejšem tempu življenja, zmernosti in bolj povezanih skupnostih.
6 komentarjev:
Si bil na rtv slo kjer te je kdo se bral in komentiral, sedaj pa si se odlocil da gres proc in govoris v steno. Ne najbojsa odlocitev, milo receno.
Glede delitve pa je ocitno stanje brezupno. Niso le bogati problem, preoblem je v BUTASTIH LJUDEH, v anketah nova zdruzena levica ni dosegla niti tri procente. Ljudje imajo radi "mocne", bogate tirane, verjetno zato ker bi bili sami radi taki.
Alen, se opravičujem, ker nisem odgovarjal. V resnici sem se malo naveličal komentarjev, zato raje pišem na "svojem" blogu.
Medsebojna delitev se vendarle prijemlje. V svetu nastajajo številne oblike delitve - avtomobilov, bivalnih in drugih prostorov, orodja, hrane itd.
Spremembe so počasne, a so.
Praviš. da delitev obstaja, obenem pa si se odločil govoriti sam s sabo, kar pomeni, da niti NITI IDEJ NE MOREŠ DELITI. Hvalnica medsebojni delitvi je torej videti bolj kot hvalnica nedostopnemu bogu.
Tudi danes si ljudje delimo, eni vzamejo vse, drugi nič, eni imajo bedno delo, drugi vele kapital, odlična medsebojna delitev.
Marsikatera ideja sprva izgleda utopična in nemogoča. Kasneje pa lahko postane nekaj povsem normalnega in samoumevnega.
Če nekaj zapišeš na javno dostopen blog, mar ni to že delitev ideje z drugimi?
si se umaknil z rtvja
"Nadaljna gospodarska rast ni (več) mogoča, kajti živimo v okolju, ki ima svoje zakonitosti in meje. Namesto dodatnih pritiskov na dobrine in okolje, ki so posledica nebrzdane gospodarske rasti, potrebujemo pravičnejšo porazdelitev globalnih dobrin."
Ne prisluhnes argumentom. vsak tenoloski napredek prinese gospodarsko rast in brez dvoma je tehbnoloski napredek neskoncen. TEhnoloski napredek lahko pomeni zamnsanje uporabe surovin ne povecanje.
Objavite komentar