25. člen, besede naj meso postanejo

Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni,
ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo,
so besede, ki že dolgo neslišane odzvanjajo v svetu.*

Za zdravje in blaginjo potrebujemo dobrine,
vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo
in potrebnimi socialnimi storitvami; 
brez njih življenje Zemljanov ni le klavrno in ubogo,
vprašljivo je tudi njih preživetje.

Poleg teh dobrin, ki zadovoljujejo 

človekove osnovne potrebe, pa življenje 

v kompleksnih družbenih okoljih zahteva vsaj še

pravico do varstva v primeru brezposelnosti,
bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti
ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev
zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.

Še posebno skrb mora družbena skupnost
nameniti svojim najranljivejšim članom:
Materinstvo in otroštvo sta upravičena
do posebne skrbi in pomoči.
Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski
ali zunaj zakonske skupnosti,
uživajo enako socialno varstvo.

Če k tem osnovnim (ekonomskim) pravicam 

slehernega Zemljana prištejemo še, 

da vsakdo ima pravico do izobraževanja,**
dobimo trdne temelje, na katerih lahko izgradimo 

planetarno družbo zdravja in blaginje.

Politiki in ekonomisti vseh dežel 

ter vsi ljudje z voljo za dobro
zapišimo te besede v sleherni zakon, pogodbo in dokument,

sleherno naše dejanje naj prežemajo te jasne in plemenite misli.

Besede naj meso postanejo.



* V poševnem tekstu je celoten 25. člen Splošne deklaracije človekovih pravic.
** Uvodni del 26. člena Splošne deklaracije človekovih pravic.

Slika: The Dag Hammarskjöld Library