Komercializacija je preprosto povedano ideologija oziroma sistem razmišljanja, ki danes popolnoma prežema ključne družbene strukture – politični in ekonomski sistem, ki imata pomemben vpliv tudi na druge dele družbe (izobraževanje, zdravstvo, kulturo itd.). Komercializacija na prvo mesto vseh družbenih dejavnosti in odnosov postavlja denar, trgovanje (iz latinske besede commercium) in podjetništvo ter vse, kar je z njimi povezano kot so tekmovalnost, konkurenčnost, želja za čim višjimi dobički. Denar, trgovina in podjetništvo so potreben in koristen del ekonomskega sistema, problem pa je, da so ušli iz vajeti in osvojili tudi druga družbena področja, katerih prvenstvena skrb je blaginja celotne družbe.
Poglejmo si samo dve ključni družbeni dejavnosti za blaginjo ljudi – zdravstvo in šolstvo. Ko v zdravstvu začne prevladovati podjetniška in trgovska logika ter sla po dobičkih, se sistem začne podirati. Zdravje ljudi je prva skrb zdravstvenega sistema, ne pa doseganje dobrih ekonomskih rezultatov. Seveda mora tudi zdravstveni sistem delovati po ekonomskih načelih (racionalnost, skrbnost, ekonomičnost), vendar njegov temeljni cilj ni dobiček in dober poslovni rezultat, temveč zdravje ljudi in to vseh. Podobno je tudi z izobraževanjem, socialnim varstvom in tako naprej.
Tudi kot posamezniki smo prežeti z ideologijo komercializacije, kar se izraža preko naše pretirane potrošnje, tekmovalnosti, s prizadevanjem za čim večje bogastvo in močjo ter z vse večjo brezbrižnostjo za potrebe in probleme drugih ljudi ter okolja.
Komercializacija je izjemno nevarna, saj danes naravno okolje, rastlinski in živalski svet ter ljudje postajamo zgolj tržne priložnosti oziroma sredstvo za kovanje dobičkov. Ljudi danes vrednotimo na podlagi njihovega premoženja, velikosti stanovanja, avtomobila itd. Komercializacija ločuje ljudi na tiste, ki imajo dostop do trgov (oziroma, ki imajo denar) in tiste, ki ga nimajo. In ker je danes vse trg, to za izključene ljudi pomeni, da so hudo prikrajšani. V veliki večini sveta so soočeni s preprosto resnico: če imaš denar, si lahko kupiš hrano, vodo, zdravila, izobraževanje za svoje otroke. Če nimaš denarja, trpiš za pomanjkanjem ali celo umreš. Danes je lačnih 815 milijonov ljudi, vsak dan pa zaradi posledic pomanjkanja osnovnih dobrin umre približno 46.000 Zemljanov.
Komercializacija je veliko nevarnejša kot vse naravne katastrofe, terorizem, vojaški konflikti in onesnaženje skupaj. Pravzaprav je komercializacija glavni vzrok vsega naštetega, razen ko gre za naravne katastrofe, ki niso posledica človekovega delovanja.
Popolno nasprotje komercializacije je ekonomija delitve. Ključni cilj ekonomije je zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi na planetu in blaginja človeštva. Ekonomija delitve pa je pot za dosego tega cilja, saj vsakomur zagotavlja dostop do dobrin, ki so ključnega pomena za zadovoljevanje njegovih osnovnih potreb. Samo s pravično delitvijo globalnih dobrin lahko zagotovimo blaginjo celotnega človeštva. Ko bodo vsi ljudje lahko nemoteno zadovoljevali vsaj svoje osnovne potrebe (s hrano, vodo, oblačili, stanovanjem, zdravstvenim varstvom in izobraževanjem), se bodo dokaj enostavno rešili tudi drugi globalni problemi – vojaški konflikti in terorizem, množične migracije, prav tako pa tudi okoljski problemi.
Načelo medsebojne delitve dobrin je tesno povezano z načelom sodelovanja, oba skupaj pa tvorita miselno in srčno jedro ekonomije delitve. Zato je pomembno, da ekonomije delitve ne povezujemo s tržnimi priložnostmi in komercializacijo, temveč vedno s potrebami vseh ljudi in celotnega planeta. Če pa je nek ekonomski model, ki naj bi bil povezan z ekonomijo delitve, usmerjen k večjim dobičkom, novim tržnim priložnostim in komercializacijo, potem to pač ni ekonomija delitve.
Ekonomija delitve je zdravilo za najhujšo bolezen modernega časa – komercializacijo. Komercializacija je pot v prepad, ekonomija delitve je pot v boljšo in lepšo prihodnost človeštva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar