Komajda so se polegla novoletna praznovanja ob vstopu v novo leto 2020, z dobrimi željami in obeti, že se soočamo z zelo nevarnimi situacijami – tako okoljskimi kot političnimi. Požari v Avstraliji samo potrjujemo, da je z našim podnebjem nekaj hudo narobe. A tudi politično ozračje je "pregreto", kot že dolgo ne, še zlasti po zaostritvi napetosti med ZDA in Iranom. Na eni strani gori okolje, na drugi strani se razplamteva sovraštvo.
Kako naj se odzovemo: s strahom, s sovraštvom, z ignoranco? Karkoli od tega izberemo, smo pomagali zlu, da se še bolj okrepi. Kaj sploh je zlo? Tisoče in tisoče pravljic, zgodb, filmov, romanov in drugih stvaritev se je lotevalo te tematike. Zli so bili vedno tisti, ki so si hoteli samo zase prisvojiti bogastvo, oblast, moč, prestol in pri tem niso izbirali sredstev; dobri so bili tisti, ki so si prizadevali za splošno blaginjo in so pri tem vedno sodelovali z drugimi, si pomagali in spoštovali različnost drugega. To lahko zapišemo tudi takole:
ZLO v osnovi temelji na ločevanju med ljudmi (med posamezniki, skupinami, skupnostmi, državami), ki jih spremljajo izkoriščanje, občutek večvrednost, nasilje, vojne oziroma s skupnim izrazom – sovraštvo. DOBRO temelji na povezovanju in združevanju ljudi, ki ju spremljajo spoštovanje, razumevanje, sočutje, solidarnost, medsebojna delitev dobrin oziroma skupno – ljubezen.
Na ta način lahko presojamo sleherno dejanje, ne glede na položaj, v katerem je človek. Naj je nekdo duhovnik ali kardinal, politik ali ekonomist, direktor, policist, vojak, učitelj, zdravnik ali slehernik – vedno lahko "služi" dobremu ali zlemu. Z enim dodatkom: če je nekdo neaktiven, običajno "služi" zlu, ki uspeva predvsem zaradi neaktivnosti tako številnih, ki z varne razdalje opazujejo in običajno kritizirajo dogajanje ter ne naredijo nič oziroma kot je že davno tega dejal Edmund Burke: "Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!"
Postavimo zdaj naše razmišljanje v današnji kontekst. Pravi simbol netenja sovraštva je ameriški predsednik Trump, ki žali, ponižuje in napada tako številne posameznike, skupine, narode in države, da jih niti našteti ne moremo več. Morda je njegovo sovraštvo v polnosti prišlo do izraza v enemu njegovih zadnjih tvitov:
"Če bo Iran napadel katere koli Američane ali ameriško premoženje, imamo na muhi 52 iranskih tarč (ki predstavljajo 52 ameriških talcev, ki jih je Iran zajel pred mnogo leti), nekatere na zelo visoki ravni in zelo pomembne za Iran in iransko kulturo. Te tarče in Iran sam BOMO NAPADLI ZELO HITRO IN ZELO MOČNO. ZDA ne želijo novih groženj."
Obsežen vojaški napad na starodavno kulturno dediščino veličastne perzijske kulture, ki je nenazadnje tudi dediščina celotnega človeštva. Ali obstaja kaj še bolj barbarskega in podlega in strahopetnega? In večina je tiho. "Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!" Tako dopustimo, da zlo zmaguje. Vsepovsod. V svetu. V naši državi. V podjetjih in drugih organizacijah. V družbi kot celoti. Raje smo tiho. Ker se bojimo.
A vsi niso tiho. Aktivno se borijo proti zlu. Na političnem, okoljskem, ekonomskem, družbenem, humanitarnem področju. Takšna je na primer Greta Thunberg. Lani septembra (2019) je svetovnim politikom na podnebnem vrhu jezno zabrusila: "Kako si drznete, da s svojimi praznimi obljubami kradete moje sanje in moje otroštvo. Če se boste odločili, da nas boste razočarali, vam ne bomo nikoli oprostili."
Greta Thunberg je na strani dobrega. Povezuje in združuje ljudi v prizadevanjih za skupno dobro. V ozadju njenega delovanja je ljubezen. In ljubezen ne pomeni, da sedite v kotu in "ljubite" svet, ki propada pred vašimi očmi. A Greta ima danes veliko sovražnikov tako kot med politiki kot med navadnimi ljudmi. Namesto široke podpore je zdaj vse polno "pametnjakovičev", ki najdejo tisoč in en razlog, da spodbijajo njen boj za dobro: ker je deklica, ker ima Aspergerjev sindom, ker je iz bogate države in tako naprej. Pa kaj potem! Pa saj ne gre za Greto, temveč za njeno sporočilo in predvsem za njena dejanja.
Spomnimo se še enega "velikana", pokojnega Stéphana Hessla, ki se je boril proti nacizmu, a tudi v visoki starosti ohranjal duha boja za dobro in pri 94-ih napisal tanko knjižico Dvignite se!. Takole je dejal:
"Vsem in vsakomur posebej med vami želim, da bi imeli vzrok za jezo. To je nekaj dragocenega. Kadar človeka nekaj razjezi, tako kot je mene razjezil nacizem, postane bojevit in močan ter ukrepa. Zlije se z mogočnim tokom zgodovine... In njen tok teče proti večji pravičnosti in svobodi... Vzrokov za jezo je danes veliko, kajti ta naš svet očitno ne gre v pravo smer."
Živimo v času, ko se moramo odločiti. Odločitev je preprosta: lahko se odločimo za dobro ali za zlo (ki ga podpira tudi neaktivnost). Če smo se odločili za dobro, moramo biti aktivni. In zavedati se moramo, da nismo sami. Da skupaj, z milijoni glasov, lahko spremenimo tok svetovne zgodovine. Da onemogočimo večjim in manjšim trumpom, da še naprej nemoteno sejejo sovraštvo, strah, uničenje in kaos.
Korak naprej bomo naredili, ko bomo zares začeli delovati kot eno človeštvo. Človeštvo, ki si deli podnebje, dobrine, skupno usodo. Tako bomo premagali zlo, ali kot pravi Mohammed Sofiane Mesbahi v prispevku Združevanje ljudi sveta:
"Nobena druga rešitev ne bo učinkovita, dokler se ne bodo po vsem svetu ljudje dobre volje skupaj vzdignili. Ko se bodo milijoni zbrali in protestirali, v eni državi za drugo, se bo sprožilo tako nezavedno kot zavestno spoznanje, da smo eno človeštvo. Potem se bo načelo medsebojne delitve na številne in raznolike načine začelo manifestirati in izražati po vsem svetu. Potem bomo lahko videli, da so vse vidne razlike med ljudmi tako nesmiselne in tako nepotrebne. Potem bomo lahko spoznali, kaj pomeni medsebojna delitev v praksi; ne potrebujemo tega in onega, potrebujemo samo drug drugega. Ljudi, ki so skupaj. To prinaša radost, obilje radosti."
Ne dopustimo, da zmaga sovraštvo. Ne dopustimo, da zmaga zlo. Ne dopustimo, da umirajo nedolžni. Ne dopustimo, da nam propade naš dom – planet Zemlja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar