Ne jaz. Mi.

Progresivni ameriški senator Bernie Sanders je eden izmed demokratskih kandidatov za letošnje, 2020, volitve v ZDA. Čeprav je poskušal že leta 2016, so demokrati takrat izbrali Hillary Clinton, ki je izgubila proti zdajšnjemu predsedniku Trumpu. Če je kaj, potem je Bernie Sanders zagotovo Trumpovo popolno nasprotje. V svoji kampanji, pa tudi sicer, si prizadeva za univerzalni dostop do zdravstva, šolstva, stanovanj in na splošno za bolj pravično ekonomijo, ki bo služila vsem, ne samo najbogatejšim. Vsekakor pa velja razmisliti o geslu njegove letošnje volilne kampanje:

Ne jaz. Mi. (Not me. Us.)

Sodobna družba je družba individualizma: jaz v tekmi z drugimi jazi, moje podjetje v tekmi z drugimi podjetji, moja država v tekmi z drugimi državami in tako naprej. Temu rečemo tudi sebičnost (egoizem), ki je opredeljena kot "lastnost človeka, ki upošteva samo svoje koristi" ali v širšem smislu: lastnost države (podjetja, skupine organizacije itd.), ki upošteva samo svoje koristi. Zato živimo v svetu konfliktov, revščine, vojn, sovraštva, uničenega okolja.

Seveda moramo poskrbeti zase, o tem ni nobenega dvoma. Vendar ne račun drugih. A kar je najbolj paradoksalno: v resnici sebičnost na dolgi rok pomeni delovati proti svojim koristim. Kar lahko vidimo v vsakdanjem življenju. Če smo sebični in vedno delamo samo za svoje koristi, bomo na koncu res morda uspeli in obogateli (kar nas začasno res zavaruje pred različnimi tegobami), a na koncu bomo ostali sami in nihče nam v primeru težav ne bo priskočil na pomoč.

Enako je na širši ravni. V imenu lastnih koristi lahko ohranjamo sebični in potratni potrošniški ekonomski model, a na koncu nas bo tako ali drugače »udarilo« onesnaženo okolje, podnebne spremembe, (ekonomske) migracije ali ekonomska kriza.

Na drugi strani pa je nesebičnost (altruizem) "ravnanje, nazor, pri katerem človek ne upošteva samo svojih koristi". Ne zanikamo "jaza" in njegovih potreb, temveč razmišljamo in delujemo za dobro vseh – pomeni, da nam je pomembna celota, "mi". Ko vsi živijo v blaginji in miru, smo najbolje poskrbeli tudi sami zase. Kajti, ko gre vsem dobro, se nam ni treba bati za prihodnost; ni nam treba kopičiti zalog in bogastva kot »varovalke« za negotovo prihodnost. Ko smo nesebični, bolje poskrbimo zase kot takrat, ko smo sebični.

V ekonomiji se sebičnost izraža kot vojna za vire med državami, kot konkurenčen boj med podjetji, kot pohlep posameznikov. Nesebičnost pa se izraža kot sodelovanje in medsebojna delitev dobrin.

"Ne jaz. Mi." Naj bo to tudi naš moto(r) delovanja.