Ekonomski koronavirus

Novi koronavirus je v prvi vrsti zdravstveni problem. A hkrati predstavlja tudi velik ekonomski problem. Virus, ki je izbruhnil na Kitajskem, že "maje" globalno ekonomijo. Kitajska danes ustvari kar 16 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Globalna ekonomija je danes izjemno soodvisna in če "zaškripa" na Kitajskem, bo posledice hitro občutil ves svet.

Probleme že imajo velika svetovna avtomobilska podjetja, bodisi z dobavo sestavnih delov bodisi s prodajo na ogromnem kitajskem trgu (Hyundai je zaradi pomanjkanja delov že zaprl svoje tovarne v Južni Koreji). V težavah so se že znašla tudi podjetja, ki prodajajo luksuzne izdelkov, saj so Kitajci njihovi ključni porabniki, zdaj pa se je trg teh izdelkov skorajda ustavil. Motena sta tudi letalski in ladijski promet. In tako naprej.

Ekonomsko krizo, ki ne bo prizadela samo Kitajske, temveč tudi preostali svet, bo težko reševati, saj so države močno zadolžene zaradi dolgotrajnega in izjemno dragega reševanja predhodne krize iz leta 2008. Prav tako so številne države zapirajo vase, kar se izraža v različnih oblikah nacionalizmov (v resnici gre za sebičnost), kar otežuje globalno reševanje krize tako na zdravstvenem kot tudi na ekonomskem področju. (Več: The coronavirus is already hurting the world economy. Here's why it could get really scary, CNN)

Vendar moramo biti pošteni. Za morebitno globalno ekonomsko krizo ne bo kriv novi koronavirus. Ta samo razgalja slabosti globalnega ekonomskega sistema, ki temelji na sebičnosti, tekmovalnosti in na brezglavem potrošništvu. Veliko držav, predvsem tistih, ki jih cinično poimenujemo "države v razvoju", v resnici pa gre za revne države, je že desetletja v hudi krizi: mnogo ljudi je lačnih ali živijo v skrajni revščini in pomanjkanju tudi najosnovnejših dobrin.

Zato potrebujemo drugačne ekonomske temelje. Globalna ekonomija mora biti utemeljena na resničnem ekonomskem sodelovanju, ki ne izključuje nobene svetovne države ali regije. Poleg tega pa je treba poskrbeti za pravičnejšo globalno delitev dobrin, s čimer bo imel vsak Zemljan zagotovljen dostop do osnovnih dobrin (več: Predlog za globalno delitev dobrin).

Današnja globalna ekonomija je nevzdržna tako iz človeškega kot tudi iz okoljskega vidika. Ker temelji na sebičnosti, pohlepu in tekmovalnosti, se ves čas soočamo s krizami, ki vedno lahko izbruhnejo v globalne razsežnosti. Če bi bil ekonomski sistem utemeljen na sodelovanju in medsebojni delitvi dobrin, bi živeli v ozračju zaupanja in prijateljstva – to pa je osnova za uspešno reševanje vsakršne krize, pa naj bo zdravstvena, ekonomska, politična, družbena ali okoljska.

Zato je ekonomija delitve naša prihodnost; če želimo, da vzcvetijo blaginja, pravilni človeški odnosi in mir.