O ekonomiji delitve že dolgo razmišljam in pišem. Pred dvajsetimi leti, leta 2003, sem izdal svojo prvo knjigo z naslovom K ekonomiji delitve. Sledile so še druge, pa blogi (Medsebojna delitev dobrin) ter članki in prevodi, ki so večinoma objavljeni na spletni strani Ekonomija delitve.
V zadnjih dveh desetletjih so se zgodile številne krize – ekonomske, okoljske, politične, migrantske, vojaške, zdravstvene – ki zahtevajo nove rešitve in pristope. Eden takšnih obetajočih pristopov je zagotovo ekonomija delitve. In, verjeli ali ne, dejansko smo že stopili na to pot.
Kako smo sploh lahko preživeli skorajda popolno zaprtje družbe ob nastopu pandemije koronavirusa? Z ekonomijo delitve. Kako lahko družba danes funkcionira ob velikanskih podražitvah hrane, energentov in vsega drugega? Z ekonomijo delitve. Morda temu ne rečemo tako, a brez številnih ukrepov pravičnejšega prerazporejanja družbenega bogastva (temeljni dohodek, izplačila podjetjem, gospodinjstvom in posameznikom, turistični boni itd.) bi že zdavnaj zakorakali v hudo ekonomsko in družbeno krizo.
Kaj sploh je ekonomija delitve? Morda si moramo še prej odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je ekonomija? Razumevanje ekonomije je namreč prvi korak k razumevanju ekonomije delitve.
Za ekonomijo lahko rečemo, da je področje človeške družbe, ki je "zadolženo" za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb in za zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje družbene skupnosti. Vsak človek za preživetje neizbežno potrebuje hrano, vodo, oblačila, stanovanje. To so najosnovnejše dobrine, ki pa jim lahko dodamo še zdravstveno varstvo in izobraževanje. Z vsemi temi pa so povezane še številne druge dobrine, ki vsakemu posamezniku in družbi kot celoti omogočajo preživetje, zdravje in blaginjo.
Ekonomija torej skrbi za materialni vidik človekovega bivanja. V praktičnem smislu je naloga ekonomskega področja pridelava in proizvodnja dobrin ter njihova distribucija oziroma porazdelitev. Ko govorimo o proizvodnji in pridelavi dobrin danes prevladuje kapitalistični proizvodni način, ki je izjemno učinkovit in nam zagotavlja brezštevilne izdelke in storitve ter omogoča visok življenjski standard.
Vendar je ta prevladujoči ekonomski model – lahko ga imenujemo kapitalistični, tržni, liberalni, neoliberalni ali kako drugače – izjemno nepravičen, in to predvsem na področju distribucije izdelkov in storitev (na splošno bi lahko rekli dobrin) med vse člane družbene skupnosti. Zato imamo tako obsežno revščino, ki generira številne krize - migrantsko, politično, ekonomsko, okoljsko itd.
Kaj sploh je ekonomija delitve? Morda si moramo še prej odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je ekonomija? Razumevanje ekonomije je namreč prvi korak k razumevanju ekonomije delitve.
Za ekonomijo lahko rečemo, da je področje človeške družbe, ki je "zadolženo" za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb in za zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje družbene skupnosti. Vsak človek za preživetje neizbežno potrebuje hrano, vodo, oblačila, stanovanje. To so najosnovnejše dobrine, ki pa jim lahko dodamo še zdravstveno varstvo in izobraževanje. Z vsemi temi pa so povezane še številne druge dobrine, ki vsakemu posamezniku in družbi kot celoti omogočajo preživetje, zdravje in blaginjo.
Ekonomija torej skrbi za materialni vidik človekovega bivanja. V praktičnem smislu je naloga ekonomskega področja pridelava in proizvodnja dobrin ter njihova distribucija oziroma porazdelitev. Ko govorimo o proizvodnji in pridelavi dobrin danes prevladuje kapitalistični proizvodni način, ki je izjemno učinkovit in nam zagotavlja brezštevilne izdelke in storitve ter omogoča visok življenjski standard.
Vendar je ta prevladujoči ekonomski model – lahko ga imenujemo kapitalistični, tržni, liberalni, neoliberalni ali kako drugače – izjemno nepravičen, in to predvsem na področju distribucije izdelkov in storitev (na splošno bi lahko rekli dobrin) med vse člane družbene skupnosti. Zato imamo tako obsežno revščino, ki generira številne krize - migrantsko, politično, ekonomsko, okoljsko itd.
Hkrati pa je prevladujoči ekonomski model tudi družbeno in okoljsko zelo destruktiven, saj pretirana proizvodnja in potrošnja uničujeta okolje, vsesplošna tekmovalnost ekonomskih igralcev (držav, proizvodnih podjetij, bank, trgovin, posameznikov itd.) pa načenja družbene skupnosti.
Zato bi današnjo ekonomijo lahko poimenovali tudi ekonomija neomejene proizvodnje, tekmovalnosti in pretiranega trošenja.
Če želimo boljšo prihodnost človeštva in planeta moramo zatorej spremeniti ekonomijo in to predvsem na področju distribucije oziroma porazdelitve dobrin. Kajti v najširšem smislu si noben človek, nobeno podjetje in nobena država ne more absolutno lastiti skupnih dobrin človeštva – vodnih virov, pridelovalne zemlje, gozdov itd. Vsak človek je del Zemlje in zato upravičen do pravičnega deleža njenih dobrin, ki mu zagotavljajo preživetje ter v širšem smislu zdravje in blaginjo.
Ekonomija delitve temelji na bolj pravični porazdelitvi globalnih virov. Ni treba, da imamo vsi enako, temveč da imamo vsi dovolj. Nihče na planetu ne bi smel trpeti pomanjkanja osnovnih dobrin. Zato ekonomija delitve že v osnovi temelji na medsebojnem sodelovanju in solidarnosti. S tem pa je povezana tudi odgovornost do celotne človeške skupnosti in do skupnega okolja.
Ekonomija delitve torej pomeni predvsem spremembo naših ekonomskih odnosov – od tekmovanja k sodelovanju, od kopičenja k pravični delitvi, od potrošništva k zmernosti.
Zato je ekonomija delitve ekonomija prihodnosti.
Naj se ta prihodnost začne leta 2023.
Zato bi današnjo ekonomijo lahko poimenovali tudi ekonomija neomejene proizvodnje, tekmovalnosti in pretiranega trošenja.
Če želimo boljšo prihodnost človeštva in planeta moramo zatorej spremeniti ekonomijo in to predvsem na področju distribucije oziroma porazdelitve dobrin. Kajti v najširšem smislu si noben človek, nobeno podjetje in nobena država ne more absolutno lastiti skupnih dobrin človeštva – vodnih virov, pridelovalne zemlje, gozdov itd. Vsak človek je del Zemlje in zato upravičen do pravičnega deleža njenih dobrin, ki mu zagotavljajo preživetje ter v širšem smislu zdravje in blaginjo.
Ekonomija delitve temelji na bolj pravični porazdelitvi globalnih virov. Ni treba, da imamo vsi enako, temveč da imamo vsi dovolj. Nihče na planetu ne bi smel trpeti pomanjkanja osnovnih dobrin. Zato ekonomija delitve že v osnovi temelji na medsebojnem sodelovanju in solidarnosti. S tem pa je povezana tudi odgovornost do celotne človeške skupnosti in do skupnega okolja.
Ekonomija delitve torej pomeni predvsem spremembo naših ekonomskih odnosov – od tekmovanja k sodelovanju, od kopičenja k pravični delitvi, od potrošništva k zmernosti.
Zato je ekonomija delitve ekonomija prihodnosti.
Naj se ta prihodnost začne leta 2023.
Ni komentarjev:
Objavite komentar