Zdravnikova in ekonomistova prisega

Kaj imajo skupnega zdravniki in ekonomisti? Če odmislimo danes prevladujoči dobičkonosni interes, ki tako in drugače prežema celotno družbo, se eni in drugi ukvarjajo z zdravjem in blaginjo ljudi. Zdravniki bolj z zdravjem, ekonomisti bolj z blaginjo. Zdravje in blaginja pa sta tesno prepleteni kategoriji. Če živite v materialnem pomanjkanju oziroma revščini, bo tudi vaše zdravje slej ko prej trpelo; če pa nimate dostopa do zdravstvenih storitev, bo tudi vaša materialna blaginja slej ko prej načeta.

Zdravniki imajo svojo, Hipokratovo, prisego (grški zdravnik Hipokrat je živel 460–370 pr. Kr.), ki jih zavezuje k etičnemu ravnanju. Leta 1948 je bila posodobljena v obliki Ženevske deklaracije, ki je svojo zdajšnjo podobo dobila leta 2017. Ekonomisti takšne prisege nimajo, vsaj ne v univerzalno sprejeti obliki. Za zdravnike vemo »komu ali čemu« so zavezani? Pacientom in njihovemu zdravju. Komu ali čemu pa ekonomisti? Dobičku, kopičenju bogastva, denarju? Ne, zavezani so ljudem in njihovi blaginji. Njihovo poslanstvo najbolje opisuje 25. člen Splošne deklaracije človekovih pravic, prav tako iz leta 1948:

»Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.«

Zagotoviti zdravje in blaginjo za vse. To je ključna naloga ekonomistov! Zagotoviti kakovostno hrano in vodo v zadostnih količinah; oblačila; primerno stanovanje; sanitarno in komunalno ureditev; zdravstveno varstvo in izobraževanje; komunikacijsko in transportno infrastrukturo, energetsko oskrbo itd. To so temelji blaginje. Ekonomisti so potemtakem odgovorni za materialni vidik zdravstvenih storitev (bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravila, medicinske naprave in drugi materialni pogoji), naloga zdravnikov pa je zdravljenje ljudi. A žal so tudi številni dobri zdravniki postali le slabi ekonomisti, ki vidijo svoje poslanstvo v dobičku, kopičenju bogastva in denarju.

Zdravniki in ekonomisti naj opravljajo svoj poklic v dobro ljudi, vsak »po svoji poti«, vsak s svojimi sredstvi. Za zdravnike vemo kdo so, a morda vsi ekonomisti niti ne vedo, kje je njihovo mesto. Poklici, ki bi jih lahko šteli za ekonomske, so številni in predvsem tisti, ki skrbijo, da ekonomski sistem nemoteno deluje: direktorji in drugi odgovorni (menedžerji) v proizvodnih, pridelovalnih, storitvenih, trgovskih, energetskih podjetjih; bankirji in finančniki; politiki, ki sprejemajo ekonomske odločitve; ekonomski strokovnjaki (profesorji, znanstveniki) in še številni drugi.

Vsi ti poklici bi torej morali delovati za skupni cilj: vsakomur zagotoviti »življenjsko raven, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo«. Zatorej bi se morali zaobljubiti in se te zaobljube tudi držati, prav tako kot bi se svoje morali držati zdravniki. Kršiti zaobljubo pa je vsaj iz moralnega vidika zavrženo dejanje, če že ne nezakonito. V nadaljevanju zapišimo, kako bi lahko izgledala ekonomistova prisega (zaobljuba) kot »zmes« zdravniške prisege in Splošne deklaracije človekovih pravic, kajti, kot smo že dejali, se tako zdravniki kot ekonomisti ukvarjajo z zdravjem in blaginjo ljudi.

Ekonomistova zaobljuba

KOT ČLAN/-ICA EKONOMSKEGA POKLICA:

SVEČANO OBLJUBLJAM, da bom svoje življenje posvetil/-a službi človeštva;

ZDRAVJE IN BLAGINJA LJUDI bosta na prvem mestu, zato si bom PRIZADEVAL/A vsakomur zagotavljati življenjsko raven, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.

SPOŠTOVAL/-A bom neodvisnost in dostojanstvo vseh ljudi;

OHRANIL/-A bom kar največje mogoče spoštovanje do človekovega življenja;

NE BOM DOPUSTIL/-A, da starost, bolezen ali invalidnost, prepričanje, etnično ozadje, spol, nacionalnost, politična pripadnost, rasa, spolna usmerjenost, socialni položaj ali kateri koli drugi dejavnik vpliva na mojo dolžnost do sočloveka;

svoj poklic bom OPRAVLJAL/-A z vestjo in dostojanstvom ter v skladu z dobro ekonomsko prakso;

SPODBUJAL/-A bom čast in plemenite tradicije ekonomskega poklica;

svojim učiteljem, sodelavcem in študentom bom IZKAZOVAL/-A spoštovanje ter hvaležnost, ki si ju zaslužijo;

svoje ekonomsko znanje bom DELIL/-A v korist ljudi in za blaginjo človeštva;

SKRBEL/-A bom za svoje lastno zdravje, dobro počutje in sposobnosti z namenom zagotavljanja splošne blaginje po najvišjih standardih;

svojega ekonomskega znanja niti pod prisilo NE BOM UPORABLJAL/-A za namene kršenja človekovih pravic in svoboščin;

VSE TO svečano, svobodno in častno prisegam.