Zakaj ekonomija delitve?

Ekonomija delitve v prvi vrsti predstavlja nov način razmišljanja o svetu, v katerem živimo; o naših medsebojnih odnosih, ciljih in prioritetah. Na prvi pogled se zdi, da govorimo zgolj o ekonomskem področju, v resnici pa se ekonomija delitve dotika skorajda vseh družbenih področij in ključnih problemov današnjega sveta. Kaj imajo skupnega podnebna in okoljska kriza, globalna neenakost, migrantska kriza, vojaški in politični konflikti, kriza medčloveških odnosov in vrednot itn.? V presečišču teh kriz bomo vselej našli ekonomsko področje.

Zakaj je ekonomsko področje tako pomembno? Zato, ker je od tega področja odvisna naša blaginja, v najbolj temeljnem smislu pa naše življenje oziroma preživetje. Hrana, oblačila, zdravila, stanovanja, računalniki, transportna in komunikacijska sredstva, izobraževanje – seznam ekonomskih dobrin je skorajda neskončen. Ekonomija je dobesedno temelj našega bivanja v fizičnem telesu.

Za današnji ekonomski sistem, ki je svoj razcvet doživel v 20. stoletju, je značilen predvsem hiter tehnološki razvoj in neprestana gospodarska rast – v tem smislu velja za uspešnega. Vendar pa so si rezultate tega hitrega razvoja v veliki meri prisvojile države, ki so bile že v izhodišču bolj razvite. A tudi znotraj teh držav so bile koristi zelo neenakomerno porazdeljene. Zato imamo danes v svetu in tudi znotraj držav globok prepad med revnimi in bogatimi. Ta velika neenakost sproža skrajno revščino, lakoto, neželene migracije, družbene konflikte in tudi vojne.

V začetku 20. stoletja je po svetu živelo 1,6 milijarde ljudi, ob koncu stoletja pa že 6 milijard. Danes (2023) nas je 8 milijard, zaradi česar so zahteve po naravnih virih vedno večje. Kljub temu pa to ni glavna težava. V samem jedru obstoječega ekonomskega sistema leži zahteva po nenehni gospodarski rasti, saj je le tako mogoče ustvarjati nove in nove dobičke – ta prizadevanja poganjajo pohlep, sebičnost ter želja po moči in bogastvu. Posledično to zahteva vedno večje izčrpavanje naravnih virov, in prav zaradi tega smo dosegli (ali že presegli) meje zmožnosti planetarnega okolja. Okolje ne zmore več obnavljati svojih virov, preobremenjeno je s strupi, radioaktivnimi odpadki, plastiko in seveda toplogrednimi plini. Posledice so vidne v obliki naravnih katastrof, revščine, migracij, družbenih konfliktov in vojn.

Reševanja nakopičenih problemov smo se lotili na zelo nenavaden način, ki ga imenujemo "zeleni prehod". Nove tehnologije bodo morda res pripomogle k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov (pod pogojem, da se uvajajo po vsem svetu), vendar pa se s tem še povečujejo potrebe po naravnih virih, na primer za izdelavo električnih avtomobilov, solarnih panelov, vetrnih elektrarn, jedrskih elektrarn in podobno. Ker se nove tehnologije uvajajo ob nespremenjenih ekonomskih vzorcih – tekmovalnost (konkurenčnost), gospodarska rast, dobiček kot osrednji cilj gospodarskih dejavnosti in komercializacija družbenih dejavnosti – se v resnici nič ne spreminja. Pravzaprav se krize, omenjene v besedilu, le še poglabljajo. Zato mnogi danes govorijo o polikrizi, ki ji lahko rečemo kar splošna kriza človeštva.

Zato je nujno, da se ključne spremembe začnejo na ekonomskem področju. Ker ekonomija neposredno vpliva na blaginjo in kakovost življenja vseh ljudi, moramo preseči miselnost, ki trenutno oblikuje ekonomski sistem. Tekmovanje za dobrine, sebičnost in pohlep moramo preoblikovati v sodelovanje, medsebojno delitev dobrin in zmernost. Dobrin je dovolj za osnovne potrebe vseh ljudi, zato moramo ekonomski sistem prilagoditi tako, da bo vsakomur omogočil dostop do osnovnih dobrin. Hrana, voda, stanovanje, zdravstveno varstvo in izobraževanje so osnovne dobrine, ki bi morale biti dostopne vsakemu Zemljanu. To lahko dosežemo z uvedbo ekonomije delitve.

Šele ko bomo vsakomur omogočili zadovoljevanje osnovnih človeških potreb, bomo lahko učinkovito začeli reševati tudi druge ključne probleme človeštva. Ko se bodo vsi ljudje počutili ekonomsko varne, bomo s tem postavili trdne temelje za mir in učinkovito reševanje okoljskih ter podnebnih problemov. Z uvedbo ekonomije delitve bomo prvič v zgodovini človeštva lahko zares govorili o pravičnosti, sočutju in nenazadnje ljubezni do drugih.