Orožje je za ubijanje

Orožje je za ubijanje

Svinčnik uporabljamo za pisanje,
knjigo za branje,
zdravila za zdravljenje,
semena za rast rastlin,
vodo in hrano za prehrano,
oblačila za zaščito telesa,
vlak za prevoz –
in tako naprej.

Orožje pa je namenjeno le ubijanju
in uničevanju.

Oktober, 96 let pozneje

»Iz dneva v dan, iz meseca v mesec so cene delnic le še naraščale,« je leta 1954 v knjigi Veliki zlom 1929 (The Great Crash, 1929) zapisal znameniti kanadsko-ameriški ekonomist John Kenneth Galbraith. Podobno je tudi danes. Čeprav se gospodarska rast upočasnjuje, najpomembnejši borzni indeksi še naprej vztrajno rastejo. Oktobra 2025 mineva 96 let od zloma leta 1929, ki je močno zaznamoval svet in v marsičem prispeval k izbruhu druge svetovne vojne. (The Wall Street Crash of 1929, Wikipedia)

Skoraj stoletje pozneje, po številnih vmesnih zlomih (zadnji veliki borzni zlom se je zgodil leta 2008), se zdi, da se nismo ničesar naučili. Spet smo tam, kjer smo že bili – tik pred novim zlomom. Za njegovo napoved sploh ni treba biti jasnoviden; dovolj je, da poznamo temeljne mehanizme, ki do njega vodijo.

Oktober 1929

Borzni zlom leta 1929 je bil eden najhujših gospodarskih pretresov v zgodovini ZDA, s hudimi posledicami za ves svet. Začel se je oktobra 1929 z drastičnim padcem tečajev na newyorški borzi (NYSE) in sprožil izgubo zaupanja v bančni sistem, kar je vodilo v svetovno gospodarsko krizo, znano kot Velika depresija. Najbolj znana dneva tega obdobja sta črni četrtek (24. oktober 1929), ko je bilo prodanih rekordnih 12,9 milijona delnic, in črni torek (29. oktober 1929), ko je število prodanih delnic naraslo na kar 16,4 milijona.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je ameriško gospodarstvo hitro raslo, vendar so vlagatelji pretirano špekulirali z delnicami. Proti koncu desetletja so se začele kazati gospodarske težave: kmetijstvo je trpelo zaradi presežne ponudbe in nizkih cen, industrijska proizvodnja pa zaradi nizkih plač in posledično padajočega povpraševanja. Ko so večji in izkušenejši vlagatelji začeli množično prodajati delnice, je to sprožilo paniko in povzročilo drastičen padec tečajev. Do julija 1932 je borza izgubila približno 90 odstotkov svoje predkrizne vrednosti.

Oktober 2025

Današnja situacija je v marsičem podobna tisti pred skoraj stoletjem. Visoke borzne rasti poganja predvsem špekuliranje z delnicami podjetij, ki delujejo na področju umetne inteligence. Gre za podjetja iz tako imenovane skupine Magnificent 7 (Sedem veličastnih) – največjih in najvplivnejših ameriških tehnoloških velikanov: Apple, Microsoft, Alphabet (matično podjetje Googla), Amazon, Nvidia, Meta Platforms (lastnik Facebooka, Instagrama in WhatsAppa) ter Tesla.

Hkrati svetovno gospodarstvo raste počasi – ali pa sploh ne, kot na primer v Nemčiji – medtem ko se javna zadolženost hitro povečuje (denimo v Franciji). Obenem se stopnjujejo tako ekonomske napetosti (npr. Trumpova carinska politika) kot tudi vojaški konflikti po svetu (Ukrajina, Gaza).

Zdi se, da manjka le še iskra, ki bo zanetila požar – nov borzni zlom. Bomo znova reševali pohlepne špekulante, velike banke in korporacije pred propadom? In ko bodo rešeni, se bodo, kot že tolikokrat doslej, vrnili na stara pota ter nadaljevali s svojimi uničujočimi praksami – špekuliranjem na račun zdravja in življenj ljudi ter stabilnosti svetovnega gospodarstva in okolja.

Ali pa bomo končno zmogli resen razmislek in reformirali ekonomski sistem tako, da bo deloval v korist ljudi in okolja. To pa ne bo mogoče brez pravičnejše porazdelitve globalnih dobrin ter pristnega sodelovanja – načel, ki jih v sebi združuje ekonomija delitve.

Ob svetovnem dnevu učiteljic in učiteljev

Danes, 5. oktobra 2025, obeležujemo svetovni dan učiteljev. Osrednja tema letošnjega praznovanja je »Preoblikovanje poučevanja v sodelovalni poklic« (Recasting teaching as a collaborative profession). Poučevanje ne more biti ločeno od družbe in problemov sodobnega sveta. Učiteljice in učitelji ne morejo biti le pasivni prenašalci znanja – pogosto zastarelega – medtem ko so izzivi današnjega sveta resnični: revščina, lakota, vojne, podnebne spremembe itd.

Zato je naloga učitelja, da je dejaven – tudi v aktivističnem smislu. Čeprav se vpliv šole zmanjšuje zaradi razvoja novih tehnologij, ostaja še vedno velik, pravzaprav ključen. Učitelj mora biti sposoben aktivnega sodelovanja pri soustvarjanju drugačnega sveta. Ne zgolj sodelovanja z gospodarstvom, kot se danes pogosto poudarja, temveč tudi s civilno družbo, aktivisti in drugimi, ki si prizadevajo za pozitivne družbene spremembe.

Če bi sam izbiral moto za mednarodni dan učiteljev, bi izbral misel Grete Thunberg, izrečeno leta 2018, kmalu po začetku šolskega štrajka, ki ga je sama sprožila avgusta istega leta pred švedskim parlamentom:

»Zakaj naj bi se torej učila za prihodnost, ki je kmalu ne bo več, ko pa nihče ne stori ničesar, da bi jo rešil? In kakšen smisel ima učenje dejstev v šolskem sistemu, če najpomembnejša dejstva, ki jih razkriva najboljša znanost tega istega sistema, očitno ne pomenijo nič ne za naše politike ne za naše družbe?«

Kako močne besede! Med drugim nagovarjajo tudi učiteljice in učitelje: Kaj in zakaj poučujejo? Kako? Za koga? Za sedanji politično-ekonomski sistem, ki uničuje ljudi in okolje, ali za prihodnost, ki bo boljša – za vse ljudi in za planet?

Pri tem se spomnimo še ene misli, tokrat iz filma Lunana, jak v razredu, v katerem mladi butanski učitelj Ugyen vpraša učence, kaj želijo postati, ko odrastejo. Eden od njih odgovori:

»Učitelj želim postati, ker se učitelj dotika prihodnosti.«

Učiteljice in učitelji se morajo zato »dotikati prihodnosti«, ne pa zgolj reciklirati preteklost in sedanjost, ki vodita v distopično prihodnost.

Ob svetovnem dnevu učiteljev želim vsem učiteljicam in učiteljem, da se ne prepustijo "prežvečeni" pripovedi o zapostavljenosti učiteljskega poklica, temveč aktivno sodelujejo pri spreminjanju sveta – v šoli in zunaj nje. Saj ta ločnica je navsezadnje umetna. Svet je eno; znotraj in zunaj šole.



Viri:

Greta je Great – https://navdihni.me/greta-je-great
Dotakniti se prihodnosti – https://navdihni.me/dotakniti-se-prihodnosti
World Teachers’ Day (UNESCO) – https://www.unesco.org/en/days/teachers

Slika je ustvarjena s ChatGPT