Kaj sploh pomeni ravnati ekonomsko? Vsekakor je ekonomsko obnašanje najtesneje povezano z ekonomičnostjo, kar pomeni, da vse kar počnemo, opravimo z najmanjšo potrebno količino energije. Poglejmo na primer druga živa bitja, ki se ravnajo po ekonomskih zakonih življenja.
Levinja na primer upleni antilopo ali katero drugo žival le takrat, ko je lačna in le toliko, kot potrebuje. Ne naredi si zalog, ne pleni kar tako; ne trati energije, če ni potrebno. Tudi antilope se hranijo v skladu s svojimi potrebami in tako naprej v vsem živalskem kraljestvu, ki zato kot celota deluje v ravnovesju.
Človek ne deluje v skladu z ekonomskimi zakoni. Energijo troši povsem ne-racionalno in ne-razumno. Hrana, voda, nafta, les - prav vse dobrine, ki nas obkrožajo, so dejansko energija v različnih pojavnih oblikah. Človek je tem dobrinam dodal še denar, ki je v pravem pomenu univerzalni “hranilec” in “prenosnik” energije.
Človek se obnaša tako, kot če bi si levinja nalovila več deset ali več sto antilop. Veliko več, kot bi jih potrebovala. Da bi bila “bogatejša” od drugih levinj ali preprosto zato, ker si jih pač lahko nalovi. To, da bi počasi uničila populacijo antilop in porušila ravnovesje v svoji okolici, ji ne bi bilo mar. Kot ni mar človeku.
V naravi je ekonomski zakon preprost in sleherno bitje ga “nagonsko” pozna: porabi, kolikor potrebuješ in ne trati po nepotrebnem svoje energije. Človek kot razumsko bitje, se mora (ponovno) naučiti živeti s tem enostavnim in mogočnim zakonom, ki omogoča ravnovesje na planetu.
Zakaj na primer pri zdravem razumu Bill Gates potrebuje 78,5 milijarde dolarjev premoženja? In drugi manjši in večji bogataši po vsem svetu. To je približno tako, kot če bi ena levinja nalovila več milijonov antilop in drugih živali. Jih potrebuje za preživetje? Jih potrebuje za svoje potomce? Definitivno ne. Narava pač ne deluje na tak način.
Saj ni potrebno, da živimo kot levinje, antilope in druge živali. Narava, ta mogočna učiteljica, nas lahko nauči, da lahko povsem oziroma zelo dobro živimo z veliko manj dobrinami, kot sedaj. Le opazovati moramo: leve, antilope, mravlje, čebele in vsa druga živa bitja.
Lahko ustvarimo izjemno civilizacijo, kjer ni potrebno ne kopičenje dobrin (energije) ne posledičnega pomanjkanja le-teh, temveč dobro organiziran sistem dostopa in učinkovite delitve dobrin (energije) med vse njene pripadnike in pripadnice.
1 komentar:
Razlog za to presezno plenjenje je v tem, da je clovek trnscendentno bitje, ki se potem v zaslepljeni osebnosti zrcali kot neskoncen pohlpel po slavi,po tem da to velicino prepoznajo drugi.
Sicer pa tudi v zivalskem svetu najdemo analogijo v seksualni selekciji. Zakaj je denimo pav z najbolj razkosnim repom privlacen za nasprotni spol. Odgovor je v tem, da pav ki si lahko privssci imeti tako velik, neroden in razksoen rep in kjub njemu prezivi, kaze nasprotnemu spolu velik genetski potencial, ali bolje receno evolucijski dosezek.
Z veliki premozenjem clovek torej skusa prikazati svoje evolucijski dosezek. Res je da bi bogatas kot je Bili pri pametnejsih ljudeh izjemno pridobil na ugledu ce bi zacel z resnicno dobirimi deli namesto 'dovrodelnostjo'. Primejraj njega z Richardom Stallmanom, ustanovitljem gibanja svobodnega programja. A vprasaj ljudi, ce so ze slisali zanj, si slisal ti?
A zamisli si da imas Bilijovo premozenje, Kaj bi storil. Ce vprasas mene, prva stvar je, da bi ratkrinkal svetovno bankrisko tolpo, te prituhnjene slinasto pijavke. Mislim, da bi bili ti milijoni v mojih rokah zelo ekonomicna zadeva, bolje od vsake dobrodelnosti. Res se sprasujem ali med bogatasi res ni nikogar s podobnim poglem na bankrije.
Kaj bi s temi milijoni storil ti? Se ti ne zdi, da bi postal tvoj glas veliko bolj slisan, tvoj trud plodonosen, tvoje delo veliko bolj ekonomicno?
Objavite komentar