Tisti, ki imajo dobrine, ki presegajo njihove potrebe, te dobrine delijo s tistimi, ki jih potrebujejo.
Opredelitev pa zahteva nekaj dodatnega premisleka.
Dobrine
Kot nas uči že ekonomija, so dobrine sredstvo za zadovoljevanje človekovih potreb. Dobrine so širok pojem, ki zajemajo tako materialne (naravni viri, surovine, blago, izdelki) kot nematerialne dobrine (ali storitve). Tako so dobrine med drugim: voda, zemlja, pšenica, moka, kruh, oblačila, računalnik; pa tudi izobraževanje, zdravstveno varstvo itd.
Ravnanje z dobrinami je pravzaprav ena najbolj temeljnih ekonomskih nalog. Sodobna ekonomija pa se ukvarja predvsem z denarjem, ki ni dobrina, temveč samo pripomoček za menjavo dobrin.
Potrebe
Opredelitev pa zahteva nekaj dodatnega premisleka.
Dobrine
Kot nas uči že ekonomija, so dobrine sredstvo za zadovoljevanje človekovih potreb. Dobrine so širok pojem, ki zajemajo tako materialne (naravni viri, surovine, blago, izdelki) kot nematerialne dobrine (ali storitve). Tako so dobrine med drugim: voda, zemlja, pšenica, moka, kruh, oblačila, računalnik; pa tudi izobraževanje, zdravstveno varstvo itd.
Ravnanje z dobrinami je pravzaprav ena najbolj temeljnih ekonomskih nalog. Sodobna ekonomija pa se ukvarja predvsem z denarjem, ki ni dobrina, temveč samo pripomoček za menjavo dobrin.
Potrebe
Potrebe so vse tisto, kar človek potrebuje, da lahko preživi in se v polnosti izrazi kot človeško bitje.
Človekove potrebe izhajajo iz potreb njegovega fizičnega telesa in potreb človeka kot razumnega in družbenega bitja. Človek tako potrebuje neoporečno vodo, hrano, stanovanje, hkrati pa tudi dostopno zdravstveno varstvo in izobraževanje. Ena največji zmot, ki izhaja iz večine sodobnih ekonomskih učbenikov, je “mešanje” potreb in želja.
Želje so nekaj povsem drugega od potreb. Želja je človekova aspiracija, usmeritev k določenemu cilju, s katerim človek skuša “zadovoljiti” svojo čustveno naravo. Želja skorajda slehernega človeka je doseči srečnost, ki se običajno povezuje z varnostjo, zdravjem, blaginjo itd. Zunanji objekti (osebe, različni predmeti itd.) so dejansko zgolj pripomočki za dosego srečnosti.
A ekonomski sistem je za “končni cilj” človekove želje po srečnosti postavil zunanje objekte. Potrošniška miselnost, ki je “vgrajena” v sodobni ekonomski sistem, temelji na prepričanju, da je z zunanjimi predmeti in številnimi storitvami mogoče zadovoljiti človekove želje; takšno zadovoljevanje želja pa naj bi človeka osrečevalo.
A to je eno najmogočnejših slepil sodobnega človeštva. Zunanji predmeti s človekovo (notranjo) srečo nimajo nikakršne povezave, razen v kolikor človek trpi pomanjkanje osnovnih dobrin.
Danes se velik del ekonomskega sistema ukvarja z “zadovoljevanjem” človekovih želja.
V resnici bi moral biti pravi cilj družbenega področja, ki mu rečemo ekonomija, zadovoljevanje potreb vseh ljudi.
Delitev
Danes je v svetu dovolj dobrin za zadovoljevanje vseh potreb vseh ljudi na planetu. Vendar pa smo ljudje ustvarili takšen ekonomski sistem, ki zadovoljuje potrebe in želje le dela svetovnega prebivalstva. Ker sistem temelji na tekmovanju (konkurenčnosti), vedno ustvarja zmagovalce in poražence. Poraz v ekonomiji pa pomeni revščino, nepotrebne bolezni in smrti.
Medsebojna delitev pa nasprotno pomeni, da postanejo človekove osnovne potrebe merilo porazdelitve globalnih dobrin. Zato tisti, ki imajo dobrine, ki presegajo njihove potrebe, te dobrine delijo s tistimi, ki jih potrebujejo.
Po tem principu “delujejo” naše družine. Noben družinski član niti pomisli ne, da bi z drugimi člani družine (na primer otroki, bolnimi in starejšimi) tekmoval za dobrine.
Prav tako bi morali ravnati s člani naše družine v najširšem smislu - s človeštvom. Nenazadnje gre za vprašanje naše človečnosti. Šele z medsebojno delitvijo bomo postali pripadniki ene človeške družine.
Slika: Irish Bahai
Ni komentarjev:
Objavite komentar