Čeprav ne moremo zanikati zunanjih vzrokov za ekonomsko krizo, kot sta covid in vojna v Ukrajini, pa so pravi vzroki globlji in sistemski. Svobodno tržni ekonomski sistem, ki je v zadnjih dveh stoletjih postopno začel prevladovati v svetu, je svoj razcvet dosegel z neoliberalno revolucijo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju ameriškega predsednika Reagana in britanske premierke Thatcherjeve, po padcu berlinskega zidu pa je prevladal v svetovnem merilu.
Sistem tako imenovanega svobodnega trga je dokaj stabilno deloval, dokler je bilo nekaj držav gospodarsko zelo razvitih (predvsem ZDA, EU, Japonska), večina ostalih držav pa je predstavljala trge za presežne izdelke in storitve razvitih gospodarstev in vir poceni ter enostavno dostopnih surovin in cenenih izdelkov. Pravzaprav je bil ta sistem nadgradnja prejšnjih kolonialnih odnosov. Vendar se je z vzponom novih gospodarskih in finančnih sil – Kitajska, Indija, Rusija, Južna Koreja, Brazilija, Južna Afrika, Singapur, Hongkong itd. – ta »stabilni« sistem začel rušiti.
Nove gospodarsko razvite države so postajale dejanske lastnice svojih naravnih bogastev, hkrati pa so začele proizvajati nove in kakovostne izdelke. Konkurenca se je začela zaostrovati, z vedno manjšimi možnostmi za rast dobičkov. Posredna vojna (proxy war) med ZDA in Rusijo v Ukrajini ter številne pretekle podobne vojne (Irak, Libija, Sirija) so poskus ohranjanja prejšnjih neoliberalnih oziroma v resnici neokolonialnih razmerij.
Ohranjanje ekonomskega sistema, ki temelji na vojni za vire in trge, je v današnjem kompleksnem svetu, kjer je vse več ekonomsko razvitih držav, recept za katastrofo. Potrebujemo globoke ekonomske spremembe in dejansko smo že zakorakali na to pot. Vsaj kar se tiče ključnih dobrin – hrane, energetskih virov, gnojil, zdravil, rud, lesa itd. – svobodne trge že nadomeščajo državni posegi in regulacije. Zaenkrat gre sicer predvsem za sebične interese posamičnih držav. Če pa bi države sodelovale pri »upravljanju« ključnih globalnih dobrin, bi lahko postavili dolgoročne temelje za stabilnejši in mirnejši svet.
Preseči moramo ideološko razmišljanje na relaciji kapitalizem-socializem in ustvariti ekonomski sistem, ki bo najbolje služil vsem ljudem in okolju. Ključnih dobrin, ki so »odgovorne« za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb in blaginjo držav, ne smemo prepustiti špekulantskim in kaotičnim trgom, temveč urejenemu in koordiniranemu mednarodnemu mehanizmu – takšnemu sistemu lahko rečemo ekonomija delitve. Medtem ko bi z ostalimi izdelki še naprej lahko trgovali na svobodnem trgu, seveda v skladu z zakoni za zaščito delavskih in potrošniških pravic ter v okviru okoljskih standardov.
Vir: Pisma bralcev, Dnevnik
Ni komentarjev:
Objavite komentar