16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane (World Food Day). Morda je vsaj ta dan priložnost, da razmislimo o vlogi hrane, ki je najpomembnejša dobrina na našem planetu. In ne samo to, hrana je dejansko presečišče največjih kriz, s katerimi se sooča človeštvo: prehranske, okoljske, podnebne, ekonomske, migrantske, politične in – moralne. Morda je ravno slednja tista najhujša, saj naslavlja našo človečnost: Kako vendar lahko dopuščamo, da tako številni ljudje, naši bratje in sestre, trpijo za strašno lakoto in pomanjkanjem, čeprav imamo hrane in drugih osnovnih dobrin dovolj? To je bistveno vprašanje, ki bi si ga moramo zastaviti.
Kajti na Zemlji, kjer nas danes živi približno 8 milijard, gre vsak večer lačnih spat kar 828 milijonov ljudi. Njihovo število se je od leta 2019 povečalo za vsaj 150 milijonov, še nadaljnjih 50 milijonov pa se giblje na meji lakote. Približno 2,3 milijarde ljudi na svetu je zmerno ali resno prehransko nepreskrbljenih, kar je skoraj 30 odstotkov svetovnega prebivalstva – 350 milijonov ljudi več kot leta 2019. (FAO) Morda nam te številke ne povedo veliko, a za njimi se skriva neizmerno trpljenje velikega števila ljudi, pripadnikov velike človeške družine, torej dobesedno naših bratov in sester.
Ko razmišljamo o vzrokih za takšno stanje, nam verjetno najprej na pamet pade pomanjkanje hrane. A številni dokumenti in raziskave dokazujejo, da je hrane na svetu dovolj za vse ljudi; pridelamo jo celo več, kot jo potrebujemo. S primernim ravnanjem in s pravičnejšo porazdelitvijo bi lahko nahranili celo 10 milijard ljudi (Journal of Sustainable Agriculture). Hrane je torej dovolj, a jo tudi zelo veliko zavržemo.
Več kot tretjina vse proizvedene hrane v svetu (približno 2,5 milijarde ton) se vsako leto izgubi ali zavrže, vrednost te hrane pa je približno 230 milijard dolarjev. Izgubljena in zavržena hrana posredno ali neposredno povzroča 3,3 gigaton izpustov ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar predstavlja 6 odstotkov globalnih izpustov, pri čemer pa ni upoštevana raba zemlje oziroma sečnja gozdov za pridelavo hrane. (Greenly)
Ukrajinski konflikt nam je poleg tega razkril, kako je lahko hrana tudi "politično blago" in kako špekulativni ter zaslužkarski so globalni prehranski trgi. Politične "igre" s hrano in špekulacije s to ključno življenjsko dobrino neposredno vplivajo na milijone ljudi, ki čez noč lahko zdrsnejo iz revščine v skrajno revščino in lakoto. Potem pa se čudimo, ko številni obupani reveži zapuščajo svoje domove in pritiskajo na meje razvitega in sebičnega sveta.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je za letošnji svetovni dan hrane izbrala temo: "Nikogar ne puščamo ob strani: boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje". (GOV.SI) Z vsem tem se seveda strinjamo, a morda bi temu pozivu dodali še najpomembnejši del: boljša distribucija oziroma porazdelitev hrane.
Ravno to področje je danes postavljeno na skrajno krivične temelje. Z večjim delom svetovne hrane se danes špekulira na blagovnih oziroma terminskih borzah, kjer se cene dnevno spreminjajo in kjer imajo največjo moč vplivni trgovci iz bogatih držav. Za revne ostanejo le drobtinice ali nič. Pomembno je razumeti, da hrana ni blago, temveč dobrina; nekaj, kar je namenjeno za dobro ljudi, ne pa sredstvo za velikanske zaslužke.
Za bolj stabilno in pravičnejšo porazdelitev hrane, bi morali vzpostaviti mednarodni mehanizem, ki bi koordiniral globalno delitev hrane; a ne samo hrane, temveč tudi delitev drugih ključnih dobrin, ki so "odgovorne" za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb (voda, energija, zdravila itd.). Sistem, ki bi to omogočal lahko imenujemo ekonomija delitve. Samo tako lahko rešimo globalno prehransko krizo, ki povzroča ali vpliva na druge velike probleme človeštva.
Nikogar ne puščajmo ob strani.
Več o tem:
Ekonomija (svobodnega trga) je mrtva, naj živi ekonomija (delitve)
Ni komentarjev:
Objavite komentar