Resnično težko je, v teh temačnih časih, govoriti o enosti človeštva. Sovraštvo do drugih narodov in držav je skorajda samoumevno, prav tako sovraštvo do ranljivih skupin znotraj držav. Posledično se oborožujejo posamezniki in se oborožujejo države. Vendar kopičenje orožja ni pot k miru, ampak vedno vodi v nove vojne.
Videti v drugem človeku sebi enakega, ni preprosto. Vendar so drugačen videz, kultura, tradicija, religija, običaji, navade in jezik – kar se mnogim zdijo nepremostljive medčloveške ovire – le zunanje »plasti« človeškega bitja, ki so pogojene predvsem s krajem in časom našega rojstva.
Če te »plasti« zanemarimo, smo si nenadoma neverjetno podobni. V genetskem smislu se skorajda ne razlikujemo med seboj, zagotovo pa vsi ljudje na Zemlji pripadamo eni vrsti – človeški (Homo sapiens). V genetskem smislu smo si praktično identični; vsi ljudje smo si genetsko podobni v 99,5 do 99,9 % (Human).
Neverjetno podobni smo si tudi v družbenem smislu in ciljih, ki si jih v življenju postavljamo. Večina ljudi živi v skupnostih – družine, gospodinjstva, razširjene družine, plemena, lokalne skupnosti. Velika večina nas želi živeti v miru, zdravju in blaginji; želimo delati, preskrbeti svoje bližnje in sodelovati v skupnosti. Verjetno ne bi veliko zgrešili, če rečemo, da smo si tudi v tem smislu podobni v 99,5 do 99,9 %.
Zakaj smo potem tako razcepljeni, razdeljeni, ločeni; sovražni do drugih? Že stoletja nas učijo in nam privzgajajo, kako velike razlike so med nami. Te smo že omenili: videz, kultura, tradicija, religija, običaji, navade in jezik. Vladarji in zelo ozke elite so te razlike vselej krepili in izkoriščali predvsem za svoje materialne interese: pridobiti nova ozemlja, bogastvo in poceni ali kar suženjsko delovno silo.
Zato je bilo treba v očeh »naših« ustvariti »sovražnike« in jih prikazati kot barbare, necivilizirane, nehumane, divje itd. Pri tem so jim običajno pomagale religiozne, intelektualne ter znanstvene elite takratnega časa.
A prav nič drugače ni danes. Ozrite se na besede številnih politikov in intelektualcev, ki še vedno sejejo sovraštvo in strah pred drugimi oziroma ustvarjajo fobije, kot je na primer rusofobija, ali pa sovraštvo/strah do vseh Američanov, Kitajcev, Izraelcev; muslimanov; temnopoltih; migrantov itd. Tudi v tem primeru je pogosto v ozadju določen interes – običajno gospodarski ali politični. Kot že stoletja oziroma tisočletja.
Če bi bili ti procesi drugačni; če bi se na primer osredotočali na stvari, ki so nam skupne, ki nas povezujejo, bi že s tem gradili skupnost, ki ji pripadamo – človeštvu. Skupni interesi človeštva (kot smo že rekli za približno 99,5 do 99,9 % ljudi) pa so: zdravje, mir, blaginja in življenje v zdravem okolju.
Te cilje lahko dosežemo predvsem s sodelovanjem in medsebojno delitvijo dobrin. Potem lahko zaživimo v skladu s tem, kar že smo – ena človeška družina, eno človeštvo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar