Pismo Zemlje svojim (nehvaležnim) otrokom

Pred več kot petdesetimi leti, leta 1970, ste razglasili 22. april za moj rojstni dan. Takrat sem mislila, da ste končno doumeli, kako pomembna sem za vas. Zdelo se mi je, da končno razumete, da vas hranim, preživljam, nudim zavetje ter vam omogočam rast in razvoj.

Za hip sem upala, da ste končno doumeli, da niste samo vi moji otroci. Življenje in razvoj omogočam tudi tisočim drugim bitjem – rastlinam in živalim v morju, rekah, jezerih, zraku ter na zemlji in v njej. Dovolj prostora je za vse. A vi si želite vsega zase. Ne spoštujete drugih bitij, prav tako pa ne spoštujete niti drug drugega.

Ko praznujete moj rojstni dan, niste iskreni. Obljubljali ste, da boste začeli spoštovati svoje okolje, obljubljali ste bolj preprost način življenja, trajnostni razvoj in še marsikaj. Kaj pa počnete danes? Mečete bombe drug na drugega in na moje obličje. Eksplozije, umazanija, onesnaženje, uničenje, strupi, bolezni, trpljenje. Samo to vas še zanima. Koliko denarja, naravnih virov, energije, znanja in talentov namenjate za uničevanje! Samo pomislite, kakšen svet bi lahko bil, če bi vse to preusmerili v skupno dobro.

Tako pa se vsak dan čudite, zakaj se naravne sile odzivajo tako silovito. Obsežne poplave, strašni orkani, pogoste suše, zemeljski plazovi... Ko vržete kamen v morje, gladina vzvalovi; ko pa vržete sto tisoče ton bomb, se strese svet. Če v ozračje izpuščate tisoče ton ogljika, če v morja odvržete tisoče ton plastike – kaj drugega lahko pričakujete kot katastrofe? Saj poznate fizikalne zakone, saj poznate zakon vzroka in posledice.

Dajem vam vse, kar potrebujete: hrano, vodo, zavetje, ugodno podnebje in tisoče drugih zemeljskih dobrin. Lahko bi sodelovali, si medsebojno delili dobrine, živeli v ravnovesju z drugimi bitji in naravnim okoljem. Namesto tega pa vidite to obilje zgolj kot tržno blago, ki ga kupujete, preprodajate in z njim špekulirate; kopičite, uničujete, kradete drug drugemu.

Temu pravite ekonomija, vendar to ni prava ekonomija. Sploh veste, kaj je ekonomično ravnanje? To pomeni ravnati modro in premišljeno; izkoristiti vse, kar imate na voljo, na najboljši možen način. To pomeni skrbno upravljati z dobrinami in okoljem, tako da ne živite dobro samo vi, ampak tudi vsi drugi; v prihodnosti pa tudi vaši otroci, vnuki, pravnuki ... To je prava ekonomija! Vi pa se obnašate, kot da ste zadnji ljudje na Zemlji. Za vami sledi potop, uničenje.

Najtežje pa razumem, da tako silovito sovražite drug drugega, saj ste vendar ista vrsta, velika družina. Dopuščate, da milijoni ljudi umirajo zaradi lakote v svetu obilja, ki vam ga tako širokosrčno dajem – prav vsem. Na otroke in ženske mečete bombe. Kako lahko počnete takšna grozodejstva? Ali je res razlog za to, ker imate malce drugačne odtenke kože, govorite različne jezike ali verujete drugače? Ali pa ste samo neizmerno pohlepni, sebični in samozadovoljni?

Mar res ne razumete, da ste ena družina; bratje in sestre, bratranci in sestrične? Pravite, da me imate radi – moja morja, reke, gozdove, gore, puščave, slapove, jezera. Pravite, da ljubite druge ljudi in druga živa bitja. Pravite, da ste sočutni in dobri. Verjamem vam, saj sem poznala številna starodavna ljudstva, ki so znala živeti v ravnovesju z okoljem, drugimi bitji in s samimi seboj. Skorajda vse ste v zadnjih stoletjih uničili.

Prepričana sem, da ste tudi vi zmožni živeti v miru, ravnovesju in harmoniji. A to morate dokazati. To morate uresničiti.

Ne potrebujem praznovanj, proslav in slavospevov. Ustavite vojne. Delite si dobrine. Sodelujte. Poskrbite za svoje okolje in za druga bitja. Tako boste zares počastili moj rojstni dan.

Vaša mati, vaša Zemlja, vaša Gaja, vaš dom, vaš planet