Mir se nikoli ne gradi z orožjem

"Vojna je vedno nesmisel in poraz! Ne dopustimo, da bi vojni vetrovi še močneje zapihali nad Evropo in Sredozemljem. Ne prepustimo se logiki orožja in ponovnega oboroževanja. Mir se nikoli ne gradi z orožjem, temveč s tem, da ponudimo roke in odpremo srca." (Papež Frančišek, Mestu in svetu, 31. 3. 2024)

Papež Frančišek je voditelj rimskokatoliške cerkve (uradno število vernikov je 1,375 milijarde) in hkrati je voditelj najmanjše neodvisne svetovne države – Vatikana (uradno 524 prebivalcev). A čeprav vodi najmanjšo državo, je papež Frančišek eden največjih sodobnih voditeljev. Danes v svetu, še zlasti pa v "razsvetljenski" Evropi, skorajda ni voditelja, ki bi govoril o miru. Govori se samo še o vojnah, pripravah na vojno in oboroževanju. V teh mračnih časih je prav, da prisluhnemo papeževim besedam, ki jih je izrekel mestu in svetu (Urbi et Orbi).

"Danes smo najprej uprli svoj pogled v sveto mesto Jeruzalem, ki je priča skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, ter v vse krščanske skupnosti Svete dežele. V mislih imam predvsem žrtve številnih konfliktov, ki potekajo po svetu, začenši s tistimi v Izraelu in Palestini ter v Ukrajini."

"Medtem ko pozivam k spoštovanju načel mednarodnega prava, upam na splošno izmenjavo vseh zapornikov med Rusijo in Ukrajino: vsi za vse!"

"Poleg tega ponovno pozivam k zagotovljenemu dostopu humanitarne pomoči v Gazo in spet pozivam k takojšnji izpustitvi talcev, ugrabljenih 7. oktobra, ter k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi."

"Ne dopustimo, da bi sedanji spopadi še naprej resno vplivali na izčrpano civilno prebivalstvo, zlasti na otroke. Koliko trpljenja vidimo v očeh otrok. Ti otroci so pozabili smejati se v tej deželi vojne. Oči otrok nas sprašujejo: zakaj? Zakaj toliko smrti? Zakaj toliko uničenja?"

"Bratje in sestre ne pozabimo na Sirijo, ki že trinajst let trpi posledice dolge in uničujoče vojne. Toliko mrtvih, toliko pogrešanih oseb, toliko revščine in uničenja čaka na odgovore vseh, tudi mednarodne skupnosti."

"Moj pogled je danes še posebej usmerjen v Libanon, ki ga že dolgo pestijo institucionalna blokada ter globoka gospodarska in socialna kriza, ki se je zdaj še poslabšala zaradi sovražnosti na meji z Izraelom."

"Posebno misel namenjam regiji Zahodnega Balkana, kjer so narejeni pomembni koraki za vključitev v evropski projekt. Naj etnične, kulturne in konfesionalne razlike ne bodo razlog za razdor, ampak naj postanejo vir bogastva za vso Evropo in ves svet."

Papež je v nadaljevanju spodbudil pogovore med Armenijo in Azerbajdžanom, opozoril na trpljenje haitijskega ljudstva, na problem ljudstva Rohiringa; pozval je k miru v Afriki, še zlasti na območju Sahela, na Afriškem rogu, v pokrajini Kivu, v Demokratični republiki Kongo in Mozambiku. Papež je opozoril na problematiko migrantov in trgovine z ljudmi; ter lakoto, ki prizadene še zlasti najmlajše.

Svojo pridigo je zaključil z besedami:

"Naj luč vstajenja razsvetli naše duše in spreobrne naša srca, da se bomo zavedali vrednosti vsakega človeškega življenja, ki ga je treba sprejeti, zaščititi in ljubiti.

Vsem voščim blagoslovljene velikonočne praznike!"

Resnično, ni treba biti vernik, dovolj je biti človek, da se te dotaknejo Frančiškove besede, s katerimi je izpostavil vse najbolj žgoče probleme človeštva. Drugi svetovni voditelji, še zlasti evropski, ameriški in še številni drugi, pa govorijo v glavnem o povečanju vojaških izdatkov, o oboroževanju, o topovskih kroglah. Spodbujajo sovraštvo do drugih narodov in ignorirajo resnične probleme sveta. So ozkogledi, sebični in zasledujejo samo interese kapitala ter svoje lastne interese, čeprav so jih vselej polna usta nacionalnih interesov. Nacionalni interesi niso njihovi interesi, kajti ti so vselej mir in blaginja, ne pa vojne, sovraštvo in razdor. Resnično, živimo v času majhnih državnih voditeljev. Pa ne samo na ravni držav, tudi znotraj držav imamo cele falange strankarskih veljakov, ki so sposobni za nekaj odstotkov volilne podpore ščuvati k nasilju in sovraštvu do najranljivejših skupin.

Prisluhnimo torej papežu Frančišku, vseeno katere vere in prepričanja smo; prisluhnimo mu kot ljudje. O miru in blaginji, o pravičnosti, solidarnosti, medsebojni delitvi dobrin, sočutju ve več kot vsi ostali voditelji skupaj. 

Vir: Vatican News

Slika: Portrait of Pope Francis (2021), Wikipedia