Novoletna poslanica

Novoletne poslanice so običajno v domeni predsednikov, premierov in drugih pomembnih voditeljev. Gre za uradno ali slovesno sporočilo, namenjeno širši javnosti ali določeni skupini ljudi, najpogosteje v formalnem, verskem ali državnem kontekstu. Z njimi voditelji nagovarjajo svoje državljane, narod ali članstvo določene skupine oziroma organizacije.

A nič ni narobe, če takšno obliko nagovora uporabi tudi »navaden« človek. Novoletna poslanica je lahko osebna, iskrena in namenjena temu, da izrazimo svoje misli, upanja ter dobre želje ob prehodu v novo leto.

Dragi soljudje, bratje in sestre, državljani Zemlje, prebivalci tega čudovitega planeta.

Za nami je še eno leto, zaznamovano s številnimi vojnami, konflikti in oboroževalno tekmo – leto, v katerem veliko naših bratov in sester še vedno trpi zaradi lakote, hude revščine in bolezni, ki bi jih lahko preprečili. Še vedno nismo sposobni poskrbeti za blaginjo vseh ljudi in še vedno premalo storimo za zaščito našega skupnega okolja.

A obenem je to tudi leto, ki so ga zaznamovali številni pogumni aktivisti, ljudje z voljo do dobrega, predane dobrodelne organizacije ter – čeprav redki – politiki, ki si iskreno prizadevajo za reševanje žgočih problemov človeštva.

Dragi soljudje, bratje in sestre, državljani Zemlje, prebivalci tega čudovitega planeta.

Leto, ki je pred nami, je lahko drugačno in boljše.
Stopimo iz svojih omejitev ter iz okvirjev svojih skupin, narodov in držav. Stopimo skupaj za blaginjo vseh ljudi, za zaščito okolja in za svetovni mir. Ni nujno, da se v vsem strinjamo, vendar naj bodo to naši skupni cilji.

Poti do njih v veliki meri že poznamo. Vojne lahko rešimo le s pogajanji in dogovori. Popolnoma pravičen mir morda ne obstaja, vendar nič ni hujšega od strahotnega trpljenja, ki ga povzročajo vojne. Rešitev ni v oboroževanju. Rešitev je diplomacija, diplomacija in še enkrat diplomacija.

Blaginjo lahko dosežemo s hitro in obsežno pomočjo najrevnejšim, podobno kot so nekoč ZDA pomagale vojno opustošeni Evropi z Marshallovim načrtom. Na dolgi rok pa je pot v pravičnejšo prihodnost ekonomija delitve kot trajni sistem globalne blaginje.

Na pot skupne zaščite planetarnega okolja smo že stopili, vendar se zdi, da nam je zmanjkalo volje in poguma, da bi na njej vztrajali.

Dragi soljudje, bratje in sestre, državljani Zemlje, prebivalci tega čudovitega planeta.

Želim vam srečno novo leto. Vsem nam skupaj pa želim dovolj smelosti in poguma, da stopimo na poti, ki vodijo k doseganju naših skupnih ciljev: miru, blaginje in zdravega okolja za vse.

Vaš sočlovek in sodržavljan Zemlje

Ekonomija delitve – pot ravnovesja in razvoja

Živimo v času globoke preobrazbe, v obdobju pomembnega preloma v zgodovini človeštva. Stari red razpada, medtem ko se novi šele začenja oblikovati. Soočamo se z vojnami, revščino, lakoto, boleznimi, podnebnimi spremembami, degradacijo okolja in globoko ekonomsko neenakostjo.

Kljub temu je to tudi čas upanja, saj se postopoma oblikuje nova zavest. Vedno več ljudi spoznava, da živimo na enem planetu, da pripadamo enemu človeštvu ter da so težave posameznih držav hkrati težave sveta kot celote.

Globalizacija je kljub trpljenju, ki ga je prinesla mnogim, prebudila občutek medsebojne povezanosti, soodvisnosti in vzajemnega spoštovanja. Milijoni ljudi po svetu ne stojijo več križem rok, temveč dejavno sodelujejo pri reševanju najpomembnejših izzivov našega časa. Hkrati pa se naše politične in ekonomske strukture še vedno odzivajo na zastarele načine ter nadaljujejo tekmovanje za moč, bogastvo in vire.

Nikjer ni potreba po spremembi večja kot na področju ekonomije. Ekonomski sistem bi moral služiti blaginji ljudi in skupnemu dobremu, vendar pogosto ustvarja na eni strani pretirano bogastvo peščice, na drugi pa revščino velikega dela človeštva. Pohlep, sebičnost in tekmovalnost, okrepljeni z močjo tehnologije, niso več sprejemljivi, saj ogrožajo tako planet kot človeštvo samo. Ko prepoznamo vzroke, postane tudi pot k rešitvam jasnejša.

Pravičnejša porazdelitev svetovnih virov bi zmanjšala napetosti ter pomagala odpraviti lakoto in revščino, brez tega pa ni mogoče rešiti okoljskih problemov niti zagotoviti trajnega miru, ki ga potrebujemo za resnični razvoj človeštva in planeta. Iz spoznanja, da si delimo skupen dom, planet Zemljo, izhaja skupna odgovornost, ki mora temeljiti na solidarnosti, sodelovanju, spoštovanju, skrbi za druge ter na medsebojni delitvi dobrin.

Medsebojna delitev dobrin ni nova ekonomska ideologija, temveč širok in prilagodljiv okvir, ki omogoča sobivanje različnih pristopov in oblik ekonomske organiziranosti. Ta okvir lahko poimenujemo ekonomija delitve.

Z ekonomijo delitve lahko ponovno vzpostavimo ravnovesje v svetu in omogočimo razvoj, v katerem lahko vsi ljudje znotraj zmožnosti planetarnega okolja zadovoljijo svoje osnovne potrebe. Brez naše udeležbe se ne bo spremenilo nič. Temeljita preobrazba se začne s spremembo našega razmišljanja, našega odnosa do drugih in do okolja ter predvsem naših dejanj.

Škodljive borze

Recimo, da kupite delnice v vrednosti 100 evrov – ali bitcoine, zlato ali karkoli, kar je danes mogoče kupiti na borzi, celo prek spleta, iz udobja lastnega doma. Že čez nekaj mesecev se ta vrednost lahko dvigne na 200 evrov. Zaslužili ste 100 evrov. Brez dela, če odštejemo nekaj računalniških klikov. Od kod je prišlo teh 100 evrov? So nastali iz nič ali gre za čarovnijo? A odgovora verjetno niti ne iščete – tako kot ga ne iščejo milijoni ljudi, predvsem v razvitem svetu, ki danes špekulirajo na borzah.

Pa vendar razmislimo: od kod je prišlo teh 100 evrov? Če nekdo nekaj dobi, ne da bi to ustvaril, potem nekdo drug nekaj izgubi – v natanko enaki vrednosti. Tako kot prvi zakon termodinamike pravi, da »energije ni mogoče ne ustvariti ne uničiti; lahko se samo pretvarja iz ene oblike v drugo«, podobno velja tudi v ekonomiji.

Denar – pa naj bo fizičen ali digitalen – ima posebno ekonomsko in družbeno vlogo. Njegova ključna naloga je omogočiti, da se energija in snov (izdelki, storitve, delo) lahko pretvarjajo iz ene oblike v drugo. (Snov lahko razumemo kot obliko energije, saj je masa, iz katere je sestavljena, pravzaprav energija, kot pravi Einsteinova enačba E = mc².)

Na primer: za delo v službi (naša energija) dobimo plačo – denar, ki ga »pretvorimo« v hrano, da lahko živimo (hrana se v našem telesu pretvori v energijo); pridelamo hrano, jo prodamo, dobimo denar in z njim kupimo oblačila. Takšnih pretvorb oziroma transakcij je nešteto. Brez denarja si življenja v današnjih kompleksnih družbah skorajda ne moremo več predstavljati. Res pa je, da se denar lahko uporablja v koristne ali škodljive namene. Tudi nož lahko uporabimo za rezanje kruha ali za ubijanje.

Vrnimo se k tistim 100 evrom. Z borznim špekuliranjem smo nekaj dobili dobesedno iz nič. A tako kot energija tudi denar ne nastane sam po sebi. (Res je, da kredit nastane iz nič, a se v trenutku nastanka zavežemo, da ga bomo vrnili, za kar moramo vložiti svojo energijo – delo ali dobrine.) V primeru borzne špekulacije pa v proces nismo vložili ne dela ne dobrine. Pa vendar je teh 100 evrov od nekod prišlo. Ustvaril jih je nekdo drug. 

V resnici gre za zapleten proces, morda za dolgo verigo izmenjav, a denar, ki smo ga "zaslužili" na borzi vselej pomeni, da je nekdo izgubil - človek ali narava.

Prisvojili smo si energijo (delo) ali dobrine nekoga drugega. Podobno si prisvajamo naravne vire, kadar jih uporabljamo izključno v lastno korist in na način, ki je najcenejši in zato praviloma škodljiv za okolje in ljudi.

Če povzamemo: borzno špekuliranje pomeni ustvarjati dobiček na nezaslužen, moralno sporen in škodljiv način. Če smo zaslužili sto, tisoč ali še več evrov le z nekaj kliki, to pomeni, da je nekdo drug ta denar izgubil, bil izkoriščan ali pa mu je bilo nekaj odvzeto. V širšem smislu borzne špekulacije pomenijo, da bolj ko nekateri bogatijo na borzah, bolj revni postajajo drugi in bolj uničeno je okolje. Borzno špekuliranje je izjemno destruktivno: čeprav tega ne vidimo neposredno, povzroča ogromno človeškega trpljenja in škode za okolje.

Ne bodimo del tega sistema. Če imamo preveč, raje pomagajmo drugim in z njimi delimo skupno bogastvo tega planeta.

Slika je ustvarjena z UI.