Živimo v času globoke preobrazbe, v obdobju pomembnega preloma v zgodovini človeštva. Stari red razpada, medtem ko se novi šele začenja oblikovati. Soočamo se z vojnami, revščino, lakoto, boleznimi, podnebnimi spremembami, degradacijo okolja in globoko ekonomsko neenakostjo.
Kljub temu je to tudi čas upanja, saj se postopoma oblikuje nova zavest. Vedno več ljudi spoznava, da živimo na enem planetu, da pripadamo enemu človeštvu ter da so težave posameznih držav hkrati težave sveta kot celote.
Globalizacija je kljub trpljenju, ki ga je prinesla mnogim, prebudila občutek medsebojne povezanosti, soodvisnosti in vzajemnega spoštovanja. Milijoni ljudi po svetu ne stojijo več križem rok, temveč dejavno sodelujejo pri reševanju najpomembnejših izzivov našega časa. Hkrati pa se naše politične in ekonomske strukture še vedno odzivajo na zastarele načine ter nadaljujejo tekmovanje za moč, bogastvo in vire.
Nikjer ni potreba po spremembi večja kot na področju ekonomije. Ekonomski sistem bi moral služiti blaginji ljudi in skupnemu dobremu, vendar pogosto ustvarja na eni strani pretirano bogastvo peščice, na drugi pa revščino velikega dela človeštva. Pohlep, sebičnost in tekmovalnost, okrepljeni z močjo tehnologije, niso več sprejemljivi, saj ogrožajo tako planet kot človeštvo samo. Ko prepoznamo vzroke, postane tudi pot k rešitvam jasnejša.
Pravičnejša porazdelitev svetovnih virov bi zmanjšala napetosti ter pomagala odpraviti lakoto in revščino, brez tega pa ni mogoče rešiti okoljskih problemov niti zagotoviti trajnega miru, ki ga potrebujemo za resnični razvoj človeštva in planeta. Iz spoznanja, da si delimo skupen dom, planet Zemljo, izhaja skupna odgovornost, ki mora temeljiti na solidarnosti, sodelovanju, spoštovanju, skrbi za druge ter na medsebojni delitvi dobrin.
Medsebojna delitev dobrin ni nova ekonomska ideologija, temveč širok in prilagodljiv okvir, ki omogoča sobivanje različnih pristopov in oblik ekonomske organiziranosti. Ta okvir lahko poimenujemo ekonomija delitve.
Z ekonomijo delitve lahko ponovno vzpostavimo ravnovesje v svetu in omogočimo razvoj, v katerem lahko vsi ljudje znotraj zmožnosti planetarnega okolja zadovoljijo svoje osnovne potrebe. Brez naše udeležbe se ne bo spremenilo nič. Temeljita preobrazba se začne s spremembo našega razmišljanja, našega odnosa do drugih in do okolja ter predvsem naših dejanj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar