ponedeljek, 1. december 2025

Škodljive borze



Recimo, da kupite delnice v vrednosti 100 evrov – ali bitcoine, zlato ali karkoli, kar je danes mogoče kupiti na borzi, celo prek spleta, iz udobja lastnega doma. Že čez nekaj mesecev se ta vrednost lahko dvigne na 200 evrov. Zaslužili ste 100 evrov. Brez dela, če odštejemo nekaj računalniških klikov. Od kod je prišlo teh 100 evrov? So nastali iz nič ali gre za čarovnijo? A odgovora verjetno niti ne iščete – tako kot ga ne iščejo milijoni ljudi, predvsem v razvitem svetu, ki danes špekulirajo na borzah.

Pa vendar razmislimo: od kod je prišlo teh 100 evrov? Če nekdo nekaj dobi, ne da bi to ustvaril, potem nekdo drug nekaj izgubi – v natanko enaki vrednosti. Tako kot prvi zakon termodinamike pravi, da »energije ni mogoče ne ustvariti ne uničiti; lahko se samo pretvarja iz ene oblike v drugo«, podobno velja tudi v ekonomiji.

Denar – pa naj bo fizičen ali digitalen – ima posebno ekonomsko in družbeno vlogo. Njegova ključna naloga je omogočiti, da se energija in snov (izdelki, storitve, delo) lahko pretvarjajo iz ene oblike v drugo. (Snov lahko razumemo kot obliko energije, saj je masa, iz katere je sestavljena, pravzaprav energija, kot pravi Einsteinova enačba E = mc².)

Na primer: za delo v službi (naša energija) dobimo plačo – denar, ki ga »pretvorimo« v hrano, da lahko živimo (hrana se v našem telesu pretvori v energijo); pridelamo hrano, jo prodamo, dobimo denar in z njim kupimo oblačila. Takšnih pretvorb oziroma transakcij je nešteto. Brez denarja si življenja v današnjih kompleksnih družbah skorajda ne moremo več predstavljati. Res pa je, da se denar lahko uporablja v koristne ali škodljive namene. Tudi nož lahko uporabimo za rezanje kruha ali za ubijanje.

Vrnimo se k tistim 100 evrom. Z borznim špekuliranjem smo nekaj dobili dobesedno iz nič. A tako kot energija tudi denar ne nastane sam po sebi. (Res je, da kredit nastane iz nič, a se v trenutku nastanka zavežemo, da ga bomo vrnili, za kar moramo vložiti svojo energijo – delo ali dobrine.) V primeru borzne špekulacije pa v proces nismo vložili ne dela ne dobrine. Pa vendar je teh 100 evrov od nekod prišlo. Ustvaril jih je nekdo drug. 

V resnici gre za zapleten proces, morda za dolgo verigo izmenjav, a denar, ki smo ga "zaslužili" na borzi vselej pomeni, da je nekdo izgubil - človek ali narava.

Prisvojili smo si energijo (delo) ali dobrine nekoga drugega. Podobno si prisvajamo naravne vire, kadar jih uporabljamo izključno v lastno korist in na način, ki je najcenejši in zato praviloma škodljiv za okolje in ljudi.

Če povzamemo: borzno špekuliranje pomeni ustvarjati dobiček na nezaslužen, moralno sporen in škodljiv način. Če smo zaslužili sto, tisoč ali še več evrov le z nekaj kliki, to pomeni, da je nekdo drug ta denar izgubil, bil izkoriščan ali pa mu je bilo nekaj odvzeto. V širšem smislu borzne špekulacije pomenijo, da bolj ko nekateri bogatijo na borzah, bolj revni postajajo drugi in bolj uničeno je okolje. Borzno špekuliranje je izjemno destruktivno: čeprav tega ne vidimo neposredno, povzroča ogromno človeškega trpljenja in škode za okolje.

Ne bodimo del tega sistema. Če imamo preveč, raje pomagajmo drugim in z njimi delimo skupno bogastvo tega planeta.


Slika je ustvarjena z UI.


Ni komentarjev: